Pod vodstvom ministrice za zdravje dr. Valentine Prevolnik Rupel pripravljajo na ministrstvu Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki bo zdravnikom, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, prepovedal opravljanje storitev pri zasebnih izvajalcih - razen v primeru delne zaposlitve. Javnosti pa je manj znano dejstvo, da tudi ministrica, sicer ekonomistka, služi z dopolnilnim delom v zasebni ustanovi.

Valentina Prevolnik Rupel je s. p., ki ga je imela od januarja 2013, sicer zaprla julija 2023, takoj po imenovanju za državno sekretarko. A dopolnilnemu delu se očitno ni povsem odpovedala, pa čeprav je tudi ob njeni predstavitvi na spletni strani ministrstva v pretekliku navedeno, da »je bila predsednica Znanstvenega sveta IER (Inštitut za ekonomska raziskovanja - tam jo po koncu ministrovanja čaka služba, op. p.), predavateljica na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije v Mariboru in članica Strateškega sveta za zdravstvo predsednika vlade«.

Iz dokumenta, ki smo ga pridobili, namreč izhaja, da ministrica dela na fakulteti DOBA v Mariboru.

Med možnimi temami magistrskih nalog po predmetnih področjih za šolsko leto 2024/2025, ki so jih DOBI posredovali visokošolski učitelji in potencialni mentorji magistrskih nalog izhaja, da je ministrica posredovala 16 možnih tem.

‍

Ob tem je zanimivo, da Prevolnik Ruplove na DOBI nimajo navedene med visokošolskimi učitelji, čeprav tam - sodeč po razpisu magistrskih tem - pokriva predmetna področja Ekonomika javnega sektorja in Kakovost življenja. Ministrica je imela na omenjeni fakulteti nastopno predavanje za imenovanje v naziv redni profesor - Na vrednosti temelječe zdravljenje - že 6. septembra 2021.

Enaka pravila za vse

In kaj na podatek o dopolnilnem delu ministrice na fakulteti, ki je v zasebni lasti, pravijo predstavniki zdravništva?

‍

‍

Predsednice Zdravniške zbornice dr. Bojane Beović nikakor ne moti, da ministrica opravlja dodatno delo na fakulteti: »Njeno znanje očitno potrebujejo, in prav je, da ga deli, saj lahko s tem prispeva k razvoju strokovnjakov na področju zdravstva.« Kljub temu pa morajo po mnenju sogovornice za vse veljati enaka pravila. »Če zdravnikom v javni mreži omejujejo dodatno delo, potem bi moralo enako veljati za vse zaposlene v javnem sektorju, tudi za ministrico. Če pa njen dodatni angažma na fakulteti pomeni, da ji za delo na ministrstvu zaradi tega primanjkuje časa in pozornosti, je to težava, ki vpliva na celoten zdravstveni sistem. Ključnega pomena sta torej enakopravnost in doslednost pri spoštovanju pravil – brez izjem.«

V največjem zdravniškem sindikatu Fides s popoldanskim delom ministrice niso bili seznanjeni. »Ministrica, ki naj bi bila zgled delovanja znotraj javne mreže, očitno ukrepa ločevanja javnega in zasebnega ne razume na enak način, kot smo ga prisiljeni zdravniki. Če kljub svojemu poslanstvu ministrice še naprej opravlja dodatno delo na zasebni fakulteti, se odpira najmanj vprašanje pravičnosti in enakopravne obravnave vseh zaposlenih v javnem sektorju. Zdravniki in zobozdravniki smo zaradi kadrovskih stisk in neustreznih delovnih pogojev prisiljeni opravljati več dela kot kdaj koli prej, ob tem pa se nam omejujejo pravice, ki bi morale biti enake za vse,« je bil v odzivu oster predsednik Fidesa Damjan Polh.

Ministričino dodatno delo po njegovih besedah kaže tudi na to, da je dodatno delo v zasebnem sektorju lahko strokovno koristno in osebno izpopolnjujoče: »Če to velja za ministrico, ne vidimo razloga, zakaj bi bilo to omejeno zdravnikom, ki s svojim znanjem in delom zagotavljajo dostopnost zdravstvene oskrbe v javni in zasebni mreži.«

‍

Namesto uvajanja represivnih ukrepov, ki ne bodo rešili zdravstvenih težav, v Fidesu pozivajo vlado k dialogu in iskanju rešitev, ki bodo povečale privlačnost dela v javnem zdravstvu. To vključuje boljše delovne pogoje, ustrezno plačilo in spoštovanje temeljnih pravic vseh zaposlenih, brez dvojnih standardov. Že večkrat so opozorili, da prepovedi niso pot k rešitvam in da je predlog novele ZZdej le še ena od ideološko obarvanih rešitev, ki ne naslavlja ključnih težav slovenskega zdravstva.

Mentoriranje ni primerljivo z ministrovanjem

Na ministrstvu za zdravje so potrdili, da Valentina Prevolnik Rupel poleg funkcije ministrice izvaja naloge mentorice študentom na magistrskem in doktorskem programu, in sicer je mentorica tistim študentom, ki jih je mentorirala že pred prevzemom funkcije ministrice. »Študentje sredi priprave magistrske ali doktorske naloge namreč ne morejo zamenjati mentorja, saj bi to lahko zanje pomenilo, da svojih obveznosti ne bodo pravočasno končali.«

Na DOBA Fakulteti so podobno dejali, da je dr. Valentina Prevolnik Rupel pred nastopom funkcije ministrice delno opravljala svoje delovne obveznosti pri njih. »Po prevzemu ministrske funkcije na DOBA Fakulteti ne sodeluje več v pedagoškem procesu. Na lastno pobudo pa dokončuje druge obveznosti, povezane s študenti na naši fakulteti. Med temi obveznostmi je tudi mentorstvo magistrskih nalog študentov, ki jih je začela mentorirati pred svojim imenovanjem na ministrsko mesto.«

Zakaj so torej pod njenim imenom na DOBI za šolsko leto 2024/2025 razpisane magistrske teme, čeprav je mentorica le tistim študentom, ki jih je mentorirala že pred prevzemom funkcije ministrice? »Študenti imajo v internem virtualnem učnem prostoru objavljena vsa imena možnih mentorjev magistrskih nalog, ki so v tem trenutku aktivni, s tem razlogom je objavljena tudi dr. Prevolnik Rupel. Ali bo učitelj mentorstvo študenta sprejel, je njegova odločitev, po naših podatkih ministrica novih mentorstev ne sprejema,« so pojasnili na DOBI.

Na ministrstvu za zdravje so - kljub temu da pri razpisu magistrskih tem piše, da so jih DOBI posredovali visokošolski učitelji, potencialni mentorji magistrskih nalog, zapisali, da seznam tem za diplomska in magistrska dela pripravi fakulteta.

‍

‍

8 študentom je ministrica trenutno mentorica

Kakorkoli, povedali so še, da je ministrica trenutno mentorica enemu študentu doktorskega programa in sedmim študentom magistrskega programa. Ministrica za zdravje dodatno dela v obsegu približno dve uri na mesec. »Dodatno delo ministrice za zdravje, kot je mentoriranje študentov, ni primerljivo z delom ministra, saj gre za povsem drugačen obseg in naravo dela,« so še poudarili na ministrstvu. Dodali so še, da bo predvidena novela ZZdej še naprej omogočala sočasno zaposlitev v javnem zdravstvenem zavodu in na fakulteti. »Gre za delo v ločenih dejavnostih in ne za opravljanje istovrstnega dela.« Po neuradnih informacijah STA soglasja za delo pri drugem delodajalcu po predlogu ne bi potrebovali zaposleni, ki bi želeli dodatno delati kot redni ali izredni profesorji, docenti ali asistenti v javnem visokošolskem zavodu s področja zdravstva.

Dovoljenje KPK

Na Komisiji za preprečevanje korupcije so povedali, da jih je Valentina Prevolnik Rupel letos obvestila, da poleg funkcije ministrice opravlja še pedagoško dejavnost na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije, s katero ima sklenjeno avtorsko pogodbo o delu. Za to je 19. decembra 2023 pridobila dovoljenje oziroma soglasje delodajalca, tj. Komisije Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja. Iz soglasja izhaja, da ministrica opravlja pedagoško dejavnost na področju mentorstva študentom ter sodelovanja v komisijah pri zagovorih doktorskih in magistrskih del v skupnem tedenskem obsegu največ osmih ur. Ker je pedagoška dejavnost v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ena od izjem, ki jih poklicni funkcionarji lahko opravljajo, če imajo za to dovoljenje delodajalca, se je senat Komisije z obvestilom le seznanil in ni uvajal nadaljnjih postopkov.