Skupina Pristop ima na svoji spletni strani zapisano, da se ukvarja s poslovnim svetovanjem, korporativnim komuniciranjem, tržnim komuniciranjem, digitalnim marketingom, vsebinskim marketingom, oblikovanjem, upravljanjem in organizacijo dogodkov in medijskim zakupom.

Prihodki iz rednega poslovanja so stabilni, ocenjujejo finančni strokovnjaki, težava pa se je pri Primožu Pusarju, prvemu človeku Pristopa, pojavila drugje.

»Na trgu se že dolgo govori, da se je z nepremičninskimi projekti zakartal,« pravi eden od sogovornikov, ki ne želi biti imenovan.

Previdnost ne preseneča, saj Pusar velja za vplivnega in brezkompromisnega igralca, skupaj s Pristopom pa se je po volitvah tudi sam znašel na črnem seznamu Roberta Goloba v začetku mandata te vlade, saj je bilo takrat sodelovanje z njim prepovedano.

Če Pusar torej velja za človeka z izjemnim vplivom (tudi) na medije pri nas, poleg tega Golobova prepoved sodelovanja z njim po naših informacijah ne velja več, je vprašanje, zakaj se je torej znašel v težavah, zaradi katerih je skušal najti strateškega partnerja, ki bi mu prodal 49-odstotni delež v eni od Pristopovih družb? Na trgu je po neuradnih informacijah iskal pet milijonov evrov.

Iskal je partnerja, ki bi kupil delež v družbi Pristop media, specializirani za medijski zakup oglaševalskega prostora in distribucijo oglasov.

Večji tržni delež na tem področju od Pristopa ima sicer le družba Media Publikum, v lasti družine Klarič. Obe družbi pa imata zaradi delitve oglasnega denarja medijem pomembno vlogo v slovenskih medijih. 

Kje so v Pusarjevi enačbi nepremičnine

V lastniški strukturi Pristopa pridemo do odgovora na zastavljeno vprašanje oziroma do Pusarjevega podjetja Ares real, ki se ukvarja s trgovanjem z lastnimi nepremičninami. Ares real je sicer 44-odstotni solastnik, ob Pusarju, ki ima enak lastniški delež, v krovni Pristopovi družbi, v okviru katere deluje tudi družba Pristop Media. Za vsak nepremičninski projekt - v Logatcu, Novem Mestu, Velenju ... - je Pusar ustanovil posebno namensko družbo.

Prav posli z nepremičninskimi projekti se (še) niso izšli skladno z računico, zato je moral iskati rešitev. Upniki so namreč pritiskali, povzemajo sogovorniki, ogroženo je bilo poslovanje.

Skupaj od prihoda Yorka v Slovenijo

Primož Pusar se je že pred leti srečal s človekom, ki mu je zdaj rešil kožo.

Finančna sredstva, s pomočjo katerih bo premostil čas do monetizacije svojih nepremičninskih projektov, mu je zagotovil Aleš Škoberne z dvema partnerjema iz tujine.

Pusar in Škoberne sta sicer sodelovala že, ko se je v Sloveniji po finančni krizi leta 2008 ob prodaji terjatev (z velikimi popusti) po sanaciji bank, pojavil sklad York. Odkupljene bančne terjatve so nato novi lastniki praviloma spreminjali tudi v lastniške deleže. Pristop pa je komunikacijsko podpiral transakcije, ki jih je izpeljal Škoberne.

Škoberne se je v minulih letih v različnih vlogah pojavljal v vrsti sanacijskih zgodb, od Istrabenza, Merkurja pa vse do holdinške družbe Sava in DZS. Nazadnje je leta 2022 odmevala zgodba s poskusom prodaje Save Madžarom, ki so se namenili kupiti 43-odstotkov Save. Škoberne je bil v preteklosti skupaj z aktualnim ministrom za finance Klemnom Boštjančičem sicer tudi Savin nadzornik.

Za York, zanj je takoj začel delati Škoberne, se je pri nas slišalo prvič leta 2015, ko je s 70-odstotnim diskontom odkupil približno tretjino terjatev bank do propadlega holdinga Istrabenz. Škoberne se je prek sklada JNE Partner pojavil tudi v zgodbi o eni najdražjih ljubljanskih nepremičnin - ko je investitorju, družbi Tivoli Jožeta Anderliča, zmanjkalo denarja za dokončanje, mu je denar posodil tudi ta sklad.

Upravljanje terjatev oziroma nasedlih naložb bank je Škobernetu prineslo precejšnje premoženje, ki ga je zdaj vložil v Pristop media. Kot ga je razumeti, pa se po dveh letih ne namerava spremeniti v aktivnega lastnika, je pa po naših informacijah dogovor o financiranju sklenjen tako, da se lahko terjatev konvertira v solastniški delež.

V tem času bo Pusar morda našel strateškega partnerja in iz nepremičninskih poslov, ki niso vezani na osnovni Pristopov posel, poplačal druge terjatve in/ali refinanciral dolgove.

Podrobnosti transakcije ne Pusar in ne Škoberne ne komentirata, češ da gre za poslovno skrivnost, sta jo pa oba potrdila. Pusar je ob tem za Info360 povedal, da je pred tem aktivno iskal strateškega partnerja v tujini, med drugim se je pogovarjal tudi z avstrijsko Styrio.

Ni pa želel večinskega deleža v Pristop media prodati Martinu Odlazku, ki ima prek svoje družine in partnerjev v lasti vrsto medijev v Sloveniji, »čeprav si je močno prizadeval, da bi se s svojimi financerji iz ozadja dokopal do Pristopa in njegovega vpliva«. 

Primož Pusar poudarja, da je Pristop v minulih letih odplačal 20 milijonov evrov dolgov, ki jih je ob odhodu iz družbe leta 2013 zapustil njen ustanovitelj Franci Zavrl z nekaterimi - po Pusarjevih besedah - zgrešenimi in dvomljivimi potezami.