SDH, krovni upravljavec državnega premoženja, vrednosti posameznih terjatev in verjetnosti njihove izterljivosti, za katere so najeli pomoč treh zasebnih detektivskih agencij, ne razkriva.

Zakaj takšna skrivnostnost? Ta namreč v javnosti odpira prostor za različne špekulacije in ugibanja, koga in kaj bodo zasledovali in, ali se bo morebiti tovrstne storitve zlorabljalo za politične namene. 

V SDH pojasnjujejo, da gre za zaupne podatke, katerih razkritje bi lahko škodovalo postopkom upravljanja terjatev in njihovim interesom. Koga bodo zalezovale tri detektivske agencije, s katerimi so v SDH podpisali pogodbo, po kateri jim bodo za storitve v treh letih skupaj plačali do 220.000 evrov, torej ni znano. 

Detektivi bodo, dodajajo v SDH, pomagali pri upravljanju terjatev, predvsem v primerih fizičnih oseb, pri katerih ne obstajajo zavarovanja za terjatve, in obstaja sum prikrivanja premoženja ali prenosa sredstev.

»V takšnih primerih lahko zgolj detektivi pridobijo verodostojne podatke o dejanskem premoženjskem stanju dolžnikov, ki jih SDH lahko uporabi pri izterjavi terjatev,« pravijo v krovnem upravljavcu državnega premoženja.

Glede na to, da lahko detektivi pri svojem delu uporabljajo le javno dostopne baze podatkov, do katerih ima dostop tudi SDH, ki je terjatve dobil po pripojitvi nekdanje slabe banke, se pojavlja vprašanje, kaj bodo dejansko te detektivske agencije počele. Bodo zalezovali dolžnike s kakšnimi avtomobili se vozijo, kje živijo dejansko, in ali dopuste preživljajo na zasebnih jahtah ali razkošnih vikendih? 

Izterjava terjatev se v praksi sicer običajno kombinira s sodnimi izvršitelji, ki lahko zarubijo vse, kar ima dolžnik v posesti. Pomembno vprašanje ob tem pa je, ali formalni lastnik nato takšen odvzem izpodbija z ugovorom na sodišču. Običajno so stroški teh postopkov na koncu višji od izplena in v praksi torej ne veljajo za uspešne.

V detektivskih krogih je začudenje vzbudila predvsem informacija glede višine zneska, ki je namenjena za detektivske storitve, pa tudi za sam namen. Janko Trivunović, ki je pred leti opravljal detektivske storitve za SDH, pravi, da so večinoma opravljali storitve vročitev poštnih pošiljk ali pa na primer nadzor bolniških dopustov. Vsekakor pa zneski za storitve niso nikoli dosegali tako visokih številk, še poudarja. 

SDH je podpisal pogodbo o izvajanju detektivskih storitev s CS Agencijo (največ storitev po aplikaciji Erar je doslej opravila za Center za usposabljanje Dolfke Boštjančič) ter Detektiv birojem, ki glede na prihodke po Erarju dela največ za mariborsko okrožno sodišče, tam so nam povedali, da njihove storitve uporabljajo za vročanje sodnih pošiljk. Tretja izbrana agencija je Detektivsko varnostna agencijo, ki dela največ za Dars. Tam njene storitve uporabljajo za nadzor bolniških staležev, preverjanje prevoznih storitev in izvajanje varnostnih pregledov prostorov in vozil.

Sogovorniki, ki so v minulih letih opravljali različne vloge v vodstvu SDH, so prav tako presenečeni nad odločitvijo, da bo holding uporabljal detektive za preverjanje premoženja dolžnikov in izterjavo, prepričani namreč so, da je bilo od dolžnikov že izterjano, kar je bilo realno mogoče.

»Upam, da bodo kolegi uspešni pri iskanju skritega premoženja dolžnikov. Na podlagi njihovih podatkov bo SDH lahko odločil, ali bo sprožil postopke izvršbe na sodišču ali ne,« ob tem komentira Janko Trivunović. Detektivsko dejavnost izvaja od leta 2001, specializiran pa je za preiskovanje zavarovalniških goljufij in prevar ter vročanje sodnih in drugih pošiljk.

Na drugi strani pa v SDH poudarjajo, da je uporaba detektivskih storitev le dopolnitev rednih pravnih postopkov, ki so lahko dolgotrajni, saj detektivske storitve omogočajo hitrejše pridobivanje informacij, ki so ključne za povečevanje možnosti uspešne izterjave v korist SDH. Detektivske storitve so se za takšne namene pred pripojitvijo SDH koristile v DUTB, SDH pa je tovrstne aktivnosti prevzel, ker da lahko prispevajo k učinkovitosti izterjave terjatev.

Upravljanje terjatev

V letnem poročilu SDH o procesu upravljanja terjatev piše, da se najprej opravi analiza stanja, ki vključuje:

• oceno možnosti dolgoročnega poplačila terjatve z denarnimi tokovi dolžnika,
• možnosti za dezinvestiranje premoženja dolžnika,
• možnosti pravnega okvira, ki bi omogočal maksimalno poplačilo terjatev,
• dolžnikovo pripravljenost za iskanje za SDH sprejemljive rešitve in
• druge okoliščine, ki lahko vplivajo na poplačilo terjatev. 

Na podlagi analize stanja se nato izbere ustrezna strategija, za katero se oceni, da bo omogočila največjo vrednost sredstev za SDH. Iz letnega poročila SDH za leto 2023 (novejše še ni objavljeno), je knjigovodska vrednost terjatev znašala 203,5 milijona evrov. Kakšna je ocena njihove izterljivosti, v SDH niso razkrili.