Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ima SD Matjaža Hana med šestimi in sedmimi odstotki podpore anketiranih in močno zaostaja za SDS, ki bi jo po anketi Ninamedie volil skoraj vsak četrti anketirani. Zaostaja seveda tudi za Gibanjem Svoboda, ki bi ga na volilnem lističu po anketah zdaj obkrožil vsak šesti vprašani.

V SD se po naših informacijah zato že pojavlja razmislek, s kom se povezati za krepitev svoje pozicije pred državnozborskimi volitvami.

Han poudarja, da bo vse, kar bo manj kot deset odstotkov podpore, zanj volilni neuspeh.

Glede na to, da je na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2022 stranka dosegla 6,6-odstotno podporo, bo moral najti način za uresničitev teh napovedi, saj ankete njegovih pričakovanj ne napovedujejo.

O krepitvi se pogovarjajo z nepovezano poslanko Mojco Šetinc Pašek, tipanja pa so se očitno začela tudi zunaj parlamenta.

Predsednik Desusa Vlado Dimovski je namreč za Info360 povedal, da se je o sodelovanju pogovarjal z Jernejem Štromarjem, predsednikom programske konference SD, ki se ni odzval na našo prošnjo za komentar. Na nedavni slovesnosti v Dražgošah pa je Dimovski pogovor načel tudi s prvakom SD.

»Za več informacij pa je še prezgodaj, nekaj se mora najprej zgoditi,« je skrivnosten Dimovski.

Kako iz zagate leve sredine

Nekateri sogovorniki iz SD so do ideje o povezovanju z Desusom skeptični - po eni strani zaradi dejstva, da upokojenske stranke takorekoč ni več in je ne zaznavajo niti javnomenjske ankete. Po drugi strani pa si ne želijo morebitnega razdora v SD, saj bi lahko Desus za povezovanje izstavil račun z zahtevo po nekaterih volilnih okrajih, kjer bi kandidirali njihovi kandidati. 

Se pa po besedah sogovornikov iz SD, kot rečeno, njihovi stranki približuje zdaj nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki bi lahko na volitvah prihodnje leto na njihovi listi kandidirala v rodnem Mariboru.

»Bolj ko se bližamo volitvam, bolj postaja jasno, da se na naslednjih volitvah najverjetneje ne bo ponovil vzorec močnega novega obraza v levosredinski politiki. Tudi zato, ker je zadnji tak poskus popolno razočaranje. Izhod iz zagate leve sredine vidim v povezovanju vseh progresivnih levih in sredinskih političnih sil, ki bodo preprečile ponovitev bodisi četrte Janševe vlade, bodisi še enega takega poloma, kot ga žal spremljamo danes,« je za Info360 povedala Šetinc Pašek.

Tudi nekdanji predsednik išče rešitve na levi

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je po naših informacijah k vrnitvi v aktivno politiko nagovarjal tudi nekdanjega dolgoletnega generalnega sekretarja LDS in prvaka Zares Gregorja Golobiča, ki pa v ospredje politike ne želi več. 

Medtem, ko se evropski poslanec Vladimir Prebilič še vedno ni odločil, ali bo aktivneje vstopil na slovenski politični parket s svojo novoustanovljeno stranko, v SD priznavajo, da si nove konkurence na levem političnem polu ne želijo, saj bi se zajedla v njihovo bazo. 

Prebiličeva stranka bi lahko bila bolj nevarna največji vladni stranki, ki nima stabilnega volilnega telesa. Križanje rezultatov javnomenjskih anket je namreč pokazalo, da bi lahko Prebiličeva stranka Robertu Golobu odnesla kar 20 odstotkov volivk in volivcev, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah glasovali za Gibanje Svoboda. Podporniki te stranke so namreč v velikem delu nekdanji volivci LDS, ki na vsakih volitvah begajo od enega do drugega novega obraza in se zdaj v anketah kopičijo med neopredeljenimi volivci, saj ne vedo, koga voliti. 

Iskrenje med koalicijskimi partnerji

Vladne stranke se bodo danes sešle na koalicijskem vrhu, na katerem bodo osrednje teme zdravstvo, stanovanja in pokojninska reforma. Časa za večje spremembe, tako se strinjajo v koaliciji, ni več veliko. Jeseni se bo namreč začela intenzivna predvolilna kampanja, ki bi lahko prinesla manj enotnosti v koaliciji in tekmovanje med koalicijskimi partnericami. Iskrenje pa je že vidno.

SD in Levica, oslabljena zaradi izključitve poslanca Mihe Kordiša in odhoda levega krila stranke, bosta nagovarjali del istega volilnega telesa. Je to razlog, da je Levica z objavo na družbenih omrežjih takole napadla svojo koalicijsko partnerico?

V Levici svoje objave ne želijo komentirati, politični analitik in politolog Miro Haček pa vidi to objavo kot »že del predvolilnega boja znotraj koalicije, kjer je očitno Levica tista, ki se počuti najbolj negotovo, zato agresivnost, celo popadljivost«, pravi Haček. 

Da je negotovost Levice morebiti upravičena, kaže anketa agencije Ninamedia za časnik Dnevnik. Prvič so namreč izmerili podporo, ki bi jo dobila nova stranka izključenega poslanca Mihe Kordiša. Njegovo Levo krilo bi po tej anketi dobilo triodstotno podporo volivk in volivcev in to na račun zmanjšanja podpore Levici. To je več kot zelena stranka Vesna, ki se pogovarja o povezovanju z Levico in je v anketi dobila 2,4.odstotno podporo. Zunajparlamentarna SLS pa na primer le 1,1-odstotno.