»Predvolilna koalicija, morda se uspemo dogovoriti tudi o skupni listi kandidatov, da ne bi bil izgubljen niti en glas volivcev in volivk, je ideja, o kateri se pogovarjamo,« priznava predsednik NSi Matej Tonin in potrjuje informacije, da v krogu štirih politikov že potekajo pogovori o tem. Tonin si želi dogovora s SLS ter stranko, ki jo bo po novem letu ustanovil Marko Lotrič, predsednik državnega sveta in nekdanji uspešni podjetnik. Ta je po naših informacijah že zbral dovolj glasov za ustanovitev svoje stranke.

V tem krogu je tudi Anže Logar s svojimi Demokrati, ki je začel graditi lokalno mrežo, na kateri Lotrič dela že od lanskega septembra.

Po naših informacijah pa sta se po poletju večkrat sestala tudi Logar in evropski poslanec Vladimir Prebilič.

‍Njuni pogovori so tekli o morebitnem koalicijskem sodelovanju po naslednjih državnozborskih volitvah, in sicer, kako oblikovati vlado brez Janeza Janše; sodelovanje z njim Prebilič zavrača.

Tonin je prepričan, da prihodnost slovenske desne sredine sloni na omenjenih in pri nastajanju novega Demosa ne omenja prvaka SDS Janeza Janše. Ta vse bolj zaostruje svojo retoriko in ostaja osamljen hegemon desnice. Na eni strani napada svoje "naravne" koalicijske partnerje – Logarja je obtožil, da je SDS ukradel poslanski mandat, NSi pa na primer kraje vodenje komisije za nadzor javnih financ.

‍

‍

Janez Janša se na prošnjo za komentar nastajanja novega Demosa brez njega, ni odzval.

Na drugi strani pa je Janša vse bolj skrajen tudi v svojih drugih javnih nastopih, pa naj gre za poskuse destabilizacije koalicije, ostre kritike pravosodja, kot tudi najnovejše izjave o udbomafiji in obtožbe na račun nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Ta je bil po njegovih besedah eden glavnih botrov v nezakoniti trgovini z orožjem po osamosvojitvi. Ker naj bi Kučanovo omrežje našli s prstom v marmeladi, se je zgodila Depala vas, je včeraj zapisal na omrežju X, po tem, ko je skupina poslancev Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila zakon, s katerim bi odprli arhive o trgovini z orožjem.

Tonin ocenjuje, da gre pri Janševi zaostreni retoriki predvsem za pripravo podpornikov SDS na obsodbo v primeru Trenta, medtem ko Logar vračanje Janše v preteklost in »k izvoru, ki je nekoč deloval« razume kot pomanjkanje ideje političnega delovanja.

Tonin je prepričan, da mora desna sredina ponujati prihodnost in ne zagrenjenosti. Želi si, da bi koalicija, o kateri se pogovarjajo, na volitvah dobila 20 poslanskih sedežev. »Pogovori so na začetku, možno je pa vse – da ne pridemo nikamor, da nam uspe predvolilna koalicija ali tudi skupna lista,«  pravi.

Javnomnenjske ankete sicer kažejo, da bi se Logarjevi Demokrati lahko v tolikšni meri zajedli v podporo NSi, da stranka na naslednjih volitvah ne bi prestopila parlamentarnega praga.

Kdo dela za koga in koliko se tega zaveda?

Kaj z očitnim zaostrovanjem retorike Janša sploh lahko doseže? Zadnje javnomnenjske ankete mu namreč ne kažejo, da se s tem utrjuje – to se je namreč zdelo ob junijskem rezultatu stranke na evropskih volitvah, ko so mu ankete merile več kot 23-odstotno podporo. Zdaj mu živci očitno popuščajo. Politični analitik dr. Miro Haček se strinja, da tovrstne akcije Janši in njegovi stranki prav veliko novih volivcev ne morejo prinesti.

‍

‍

Tudi Hačku se zdi Janez Janša ujet v nekem trenutku in v nekem preteklem času.

»Bo pa s tem lahko v bistvu potisnil nekaj volivcev proti tem novim strankam in strančicam. Trenutna leva koalicija pa bi lahko z nespametnimi reakcijami tudi “padla v past” in na ta način “delala” v korist novih strank. Enako, kot to nekatere neverjetno amaterske in prostaške gospe poslanke počno v parlamentu.

Zdi se mi, da trenutno tako opozicija v obliki SDS kot tudi vladajoča koalicija - z delno izjemo SD - pridno delajo za nove stranke in strančice. Vprašanje pa je, ali zavedno ali pa nezavedno, ker pač živijo v svojih mehurčkih in gradovih v oblakih ter tako večinoma sploh ne dojamejo, kaj v resnici počno.«

Kdaj in če sploh v novo stranko Prebilič?

Po najnovejši javnomnenjski anketi – za časnik Dnevnik jo je opravila agencija Ninamedia – je SDS v zadnjem mesecu izgubila največ podpore med vsemi strankami, in sicer več kot tri odstotne točke ter pristala pri 15,7-odstotka.

Demokrati Anžeta Logarja so ohranili 12,6-odstotno podporo, kar je celo več od izmerjene anketne podpore Gibanju Svoboda, ki mu je Ninamedia izmerila decembra 12,4-odstotno podporo.

Povečala pa se je podpora morebitni novi stranki evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki bi ga volilo 10,3-odstotka vprašanih.

Prebilič javno še ni potrdil, da se bo za ustanovitev lastne stranke dejansko odločil, čeprav nekateri sogovorniki po pogovorih z njim ocenjujejo, da se bo na to pot podal.

Ustanovitve stranke naj bi si želeli tudi različni vplivni krogi z levega političnega pola, hkrati pa je iz njegovega kroga slišati, da je bil Prebilič iz kroga Roberta Goloba že deležen različnih opozoril in celo groženj pred svojo morebitno politično angažiranostjo na slovenskem političnem parketu.

Haček ocenjuje, da je med "novimi" strankami za zdaj resen igralec zgolj Logar, vsi preostali – Marko Lotrič, Karl Erjavec in Vladimir Prebilič pa, da doslej še niso pokazali nič ali pa premalo.

»Za Prebiliča pravzaprav mislim, da se sploh ne bo angažiral, razen če ga k temu nagovori Milan Kučan sam ali pa to stori prek Gregorja Golobiča,« še pravi Haček.

Kaj je bil Demos?

Demos (Demokratična opozicija Slovenije) je bila koalicija demokratično izvoljenih političnih strank, ki so nastale v letih 1989-1990 in so bile politično in ideološko precej različne. Povezale so se leta 1990. V koaliciji so bile Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije. Demosovo vlado je vodil Lojze Peterle, predsednik tedaj skupščine (predhodnice državnega zbora) je postal France Bučar, Janez Janša je postal obrambni, Igor Bavčar notranji, Dimitrij Rupel zunanji, Rajko Pirnat pa pravosodni minister.

Demosova koalicijska vlada je uspešno izvedla osamosvojitev Republike Slovenije od takratne SFRJ.