Ministrica za zdravje se je v nedavnem intervjuju za Mladino pohvalila, da nihče od njih ni pričakoval, da jim bo v tako kratkem času uspelo zmanjšati število čakajočih.

Zmanjšalo se je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo na diagnostične in terapevtske postopke in na kurativne preglede, je dejala ministrica.

Predsednik vlade Robert Golob pa je v intervjuju za N1 ponovil, da so se čakalne vrste nedopustno dolgo čakajočih začele skrajševati. In vse, ki jih to zanima, povabil, da to preverijo. In smo preverili. 

Nižje število nedopustno dolgo čakajočih zaradi administrativne spremembe

Premier in zdravstvena ministrica sta zamolčala bistvo oziroma »pozabila« razkriti metodologijo, ki je vplivala, da je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo v mesecu dni upadlo.

Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo se namreč ni zmanjšalo, ker bi poskočilo število zdravstvenih obravnav, pač pa so učinek zmanjšanja dosegli s preprostim administrativnim ukrepom.

Pravilnik, ki je naredil statistični »čudež«

Sprejeli so pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah – ta je stopil v veljavo 1. avgusta 2024.

Z njim so dopustno čakalne dobe (ČD) pri napotnicah z oznako zelo hitro iz 14 dni podaljšali na 30 dni. Ljudje so torej še vedno v vrsti za zdravstvene storitve, le manj jih je zabeleženih kot nedopustno čakajočih oziroma to postanejo 16 dni pozneje.

Razlika je še v tem, da so se po starem pravilniku vsa naročila, ki so ob vpisu dobila datum termina nad dopustno ČD, takoj štela kot čakajoča nad dopustno ČD, zdaj se štejejo šele, ko presežejo dopustno ČD.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so za Info360 takole opisali konkreten primer: danes se oseba naroči na neko storitev pri stopnji napotnice hitro in dobi datum čez 95 dni.

Ta datum je nad dopustno ČD (90 dni za stopnjo hitro), zato je oseba po stari metodologiji ves čas šteta kot čakajoča nad dopustno ČD. Po novi metodologiji pa se kot nedopustno čakajoča šteje šele po preteku 90 dni čakanja.

Torej bo oseba šteta kot nedopustno čakajoča šele, ko bo čakala več kot 90 dni. Glede na datum termina bo torej 5 dni štetih kot nedopustno dolgo čakanje, vse preostalo pa bo še vedno šteto pod dopustno ČD.

S tem se torej potrjuje, kar sem kot novinarka na Delu že pisala ob sprejemu omenjenega pravilnika julija 2024:

»Na ministrstvu so sprejeli administrativni ukrep, ki bo navidezno skrajšal vrste nedopustno čakajočih.«

Navidezno 68.333 čakajočih manj

Iz NIJZ so poslali primerjavo podatkov iz katerih izhaja, da bi imeli – upoštevajoč staro metodologijo, 1. septembra 2024 nad dopustno ČD zabeleženih 150.523 oseb, po novi metodologiji pa jih je bistveno manj: 82.190.

Pacienti torej zaradi statističnih preigravanj niso nič na boljšem.

V zvezi s tem so bistvo v svoji objavi na omrežju X dobro zajeli Mladi zdravniki.