Po ponedeljkovem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju je predsednik vlade Robert Golob zadovoljno ocenil dosežke koalicije tudi na področju zdravstva. Nekateri so, kot smo razkrili, sicer le na papirju, konkretno na primer pri čakalnih dobah v zdravstvu.

[[povezana]]

Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je ključni in osrednji zakon reforme, je tik pred sprejetjem, je spomnil na Brdu predsednik vlade in poudaril, da je bil predlog deležen soglasne podpore.

Pred tem pa se je za zaprtimi vrati po naših informacijah zaiskrilo v vrstah Gibanja Svoboda. Minister za finance Klemen Boštjančič je namreč izrazil skrb zaradi posledic, ki jih lahko prinese koncesionarjem amandma k noveli zakona, o kateri bo državni zbor odločal na seji, ki se začne v ponedeljek. 

Zakon bo po besedah Goloba »korenito posegel v sedanjo ureditev na način razmejitve med javnim zdravstvenim sistemom in zasebnimi ponudniki storitev z enim samim ciljem - kako okrepiti javni zdravstveni sistem, kako nagraditi vse tiste srčne, predane, motivirane zaposlene v javnem zdravstvenem sistemu, zato da bodo lahko še več časa namenili pacientom.«

Kaj je ob tem zaskrbelo ministra za finance? Po besedah naših virov ga je zaskrbel amandma, s katerim bi posegli tudi v dobiček koncesionarjev na področju zdravstva. Pri tem je posebej omenil posledice za Diagnostični center Bled.

Če bo amandma sprejet, bodo lahko enako kot javni zdravstveni zavodi tudi koncesionarji dobiček porabili le za "opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti," in sicer za investicije v prostore in opremo, za strokovno usposabljanje in stalno izpopolnjevanje ter za plače zaposlenih ali za tekoče stroške poslovanja. To bi bil velik udarec za koncesionarje, saj ti po novem ne bi smeli več izplačevati dobičkov. 

»To spremembo je predlagala koalicija tekom zakonodajnega postopka,« pojasnjuje poslanka Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič, ki vodi parlamentarni odbor za zdravstvo.

V bran dopolnila, do katerega je bil kritičen minister za finance Boštjančič, se je Kozlovič pridružila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. 

Ministra za finance smo vprašali, zakaj ga skrbi prav Diagnostični center Bled in morebitna prepoved delitve koncesionarskih dobičkov. Odgovor bomo objavili, ko ga bomo prejeli. 

Kaj je Diagnostični center Bled?

Diagnostični center Bled je družba z omejeno odgovornostjo, registrirana za bolnišnično dejavnost. Gre za ustanovo, ki nudi vrsto zdravstvenih storitev in ima ambulante na Bledu, v Ljubljani in v Novem mestu ter po dostopnih podatkih 105 zaposlenih. Diagnostični center Bled ima hkrati v lasti še dve znani podjetji - Kirurški sanatorij Rožna dolina v Ljubljani (72 zaposlenih) in mariborski MTC Fontana (68 zaposlenih). Po zadnje objavljenih podatkih, novejših še ni, so imele te tri družbe leta 2023 skupaj pet milijonov evrov dobička.

Diagnostični center Bled je v pretežni lasti Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re in imata v njem po 40 odstotni delež. Preostanek lastništva je v rokah Diagnostičnega centra samega. Spomnimo, v Zavarovalnici Triglav ima država več kot 62-odstotni lastniški delež, v pozavarovalnici Sava Re pa imajo Slovenski državni holding, Republika Slovenija in Modra zavarovalnica več kot 35-odstotni lastniški delež. 

Vodstva obeh zavarovalnic sodita v omrežje vplivnega Boruta Jamnika, iz katerega izhaja tudi sam finančni minister. 

Argumenti nasprotnikov posega v dobičke

Nasprotniki posega v ureditev dobičkov koncesionarjev opozarjajo, da želi država s tem, ko zasebnim podjetjem določa, da morajo pri svojem poslovanju delovati nepridobitno, kot je to značilno za zavode v državni lasti, neučinkovit način delovanja državnih zavodov prenesti še na zasebne izvajalce javnih storitev.

Nepridobitni način delovanja, poudarjajo, namreč ne pomeni neprofitnosti, katere značilnost je prepoved razdeljevanja dobička, pač pa tudi odmik od samega zasledovanja ustvarjanja dobičkonosnosti, kar je v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja in vodenja katerekoli organizacije.

Če želijo poslanci vladne koalicije zasebnikom prepovedati izplačilo dobičkov, bi lahko vložili še amandma, ki bi državnim zavodom prepovedal poslovati z izgubo, ki jo ustvarjajo zaradi izpada izvedbe zdravstvenih programov glede na pogodbe z ZZZS. Izguba je posledica neučinkovitega upravljanja in predvsem odsotnosti korporativnega upravljanja, stroške izgube pa mora na koncu kriti proračun, v katerem bo, če bo amandma koalicije sprejet, zaradi izpada dobičkov zdravstvenih podjetij tudi manj denarja. 

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v svojem mnenju o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti med drugim opozorila, da določene rešitve iz predloga predstavljajo poseg v človekove pravice in svoboščine, zlasti v pravico do svobode dela iz 49. člena Ustave in pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Ob tem je izpostavila določbi zakona, ki uvajata pravno podlago za določitev najvišjih dovoljenih cen zdravstvenih storitev, ki se opravljajo v okviru tržne dejavnosti ter prepoved sklepanja podjemnih pogodb z zdravstvenim delavcem, ki posluje kot samostojni podjetnik. Nekatere določbe bi lahko bile predmet kasnejše ustavne presoje. 

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti med drugim tudi podrobno opredeljuje javno in zasebno zdravstveno dejavnost ter ureja opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in zunaj nje ter s tem povezano prehajanje zdravstvenega kadra med javnim in zasebnim sektorjem.