Minister za finance Klemen Boštjančič je solastnik hiše nad Šentvidom pri Ljubljani. Njena ocenjena vrednost je, kot smo pisali, po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs) 311.600 evrov.

Po oceni sogovornikov iz nepremičninske stroke je tržna vrednost objekta, ki ima tudi večji bazen in igrišče za košarko, mnogo višja in naj bi segala vse tja do 700.000 oziroma 800.000 evrov.

Hiša ima dobrih 144 kvadratnih metrov bivalnih prostorov. Nizko vrednotenje ministrove hiše preseneča, saj so ocenjene vrednosti precej manjših blokovskih stanovanj v bližini, ki so prav tako zunaj ljubljanskega avtocestnega obroča - višje.

Manjše stanovanje v bloku je torej po Gursu vredno več, kot je družinska hiša ministra za finance.

GURS odgovarja ...

Na naše vprašanje, kako je manjše stanovanje lahko ocenjeno višje kot hiša, na Gurs odgovarjajo, da uprava ne izvaja individualnih cenitev nepremičnin.

»Posplošena vrednost se izračuna po določenem modelu iz podatkov v katastru nepremičnin ... Na javnem vpogledu lahko pogledate formulo, po kateri je bila posplošena vrednost izračunana. Ne morete pa primerjati hiš in stanovanj, ker se računajo po drugem modelu.«

Gursove ocene naj bi odražale realne tržne vrednosti nepremičnin in naj bi bile podlaga za obdavčitev premoženja, ki ga napoveduje vlada Roberta Goloba.

Že ocena ministrove hiše pa kaže, da temu ni tako, pojasni nepremičninski strokovnjak. Tržna vrednost Boštjančičeve nepremičnine je mnogo višja.

Metodologija je krivična in nepoštena

Ob tem se sprašuje, ali se je minister za finance na to cenitev pritožil in se tako izognil morebitnim pomislekom, da bi bila ta nenavadno nizka cenitev prirejena. Tržne cene tovrstnih hiš so namreč precej višje, nadaljuje nepremičninar, in dodaja, da je nekaj narobe z metodologijo Gurs, ki je do lastnikov blokovskih stanovanj krivična in nepoštena.

Na ministrstvu za finance na vprašanje, ali se je minister pritožil na vrednotenje svoje hiše (to je bilo mogoče storiti 45 dni po objavi vrednosti, ki jih je izračunal Gurs), niso odgovorili.

Sogovornik meni, da je malo verjetno, da se bodo javnosti predstavljena izhodišča davka na nepremičnine dejansko prelila v zakon. Pač pa bo najverjetneje – kot so predvidele že prejšnje vlade – Golob obdavčil vse nepremičnine, a z nižjo davčno stopnjo. To pa bi pomenilo, da bi lastnik mnogo manjšega stanovanja plačal višji ali enak davek, kot ga bo plačal na primer za svojo vilo minister za finance.

»Nepošteno je, da bo srednji razred, ki živi v blokovskih stanovanjih, realno plačal več davka na svoje nepremičnine, kot premožni za svoje vile,« sklene svoj komentar naš sogovornik. Modeli vrednotenja bi morali bili pošteni in enakopravni za vse lastnike nepremičnin.

Tudi vrednotenje ruske dače nenavadno nizka

Na družbenih omrežjih je precej pozornosti pritegnilo tudi Gursovo vrednotenje ruske dače v Gameljnah pri Ljubljani. Njen lastnik je prek svojega istoimenskega podjetja soprog predsednice republike Aleš Musar. Pozornost mnogih uporabnikov socialnih omrežij je vzbudilo nizko vrednotenje tega objekta.

Gurs je njegovo vrednost ocenil na 167.800 evrov. To je manj, kot je projekt dobil subvencij. Kot je razbrati na spletni strani podjetja Ruska dača, je projekt obnove nepremičnine sofinancirala slovenska država in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Znesek sofinanciranja je znašal 195.510 evrov.

Takole pa zgleda posestvo, na katerem stoji ruska dača, iz zraka.

Pripombe na izhodišča le še do jutri

Do 21. januarja so na ministrstvu za finance v postopku javne razprave o izhodiščih za pripravo zakona o nepremičninskem davku prejeli 166 pripomb posameznikov. Na ministrstvu napovedujejo, da jih bodo temeljito preučili in poudarjajo, da gre za fazo izhodišč, ki je namenjena temu, da bi bile končne rešitve čim boljše.