Na slovenskem trgu je premalo javnih najemnih stanovanj, primernih za mlade in mlade družine. Premier Robert Golob ocenjuje, da bodo to rešili z dvema zakonskima predlogoma. Bosta res rešitev?

Glavni »gradbeniki« bodo občine

Premier Golob je po zadnjem koalicijskem vrhu zagotovil, da bo vlada v sodelovanju z ministrstvom za solidarnostno prihodnost letno izgradila 2000 stanovanj. Kako naj bi uresničil načrte? S proračunskimi sredstvi se bo republiškemu skladu, lokalnim skladom in občinam zagotovilo možnost sofinanciranja stanovanjskih projektov.

Vlada bo tako občinam zagotovila 50 odstotkov denarnih sredstev za izgradnjo stanovanj, preostalih 50 odstotkov pa si bodo občine morale priskrbeti same, bodisi s krediti ali iz lokalnih stanovanjskih skladov, pravijo na ministrstvu za solidarnostno prihodnost. 

Prav tako bodo občine projekte izgradnje načrtovale same, za pridobitev sredstev državnih sredstev pa se bodo morale prijaviti na javni razpis.

Združenje občin Slovenije (ZOS) in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) sta za Info360 ocenili, da usklajevanja z vlado glede zakona o financiranju stanovanjske gradnje potekajo ustrezno. V ZMOS menijo, da bodo zakonodajne rešitve po njihovih besedah privedle do večje predvidljivosti virov in lažjega načrtovanja investicij v javna najemna stanovanja.

ZOS pa meni, da se bodo težave pojavile pri financiranju. 

»Kar se tiče možnosti financiranja gradnje javnih najemnih stanovanj s strani občin je treba povedati, da občine glede na vzpostavljen sistem financiranja ne zmorejo pokrivati niti osnovnih tekočih stroškov, saj jim država ne zagotavlja pokrivanja zakonsko naloženih nalog. V letu 2024 so glede na naložene obveznosti prejele 15 odstotkov sredstev premalo.«

Izgradnja stanovanj cen že obstoječih ne bo znižala

Kako bodo predvideni načrti vlade vplivali na trg, na katerem je povpraševanje po stanovanjih veliko? V nepremičninski agenciji ABC, eni največjih pri nas, ne verjamejo, da se bo uresničila vladna napoved, da bo izgradnja javnih najemniških stanovanj znižala cene že zgrajenih stanovanj.

»Kakšen vpliv bo imel zakon na cene obstoječih nepremičnin sicer težko predvidimo. Zaradi novozgrajenih stanovanj pa se prodajne cene zagotovo ne bodo znižale, morda bo gradnja vplivala na znižanje najemnin, a tudi v tem primeru je to odvisno od dejstva, koliko stanovanj bo zgrajenih na istem področju in od kod se bodo v javna najemniška stanovanja preselili ljudje,« je za Info360 ocenil direktor ABC nepremičnin Andrej Kuplenk.

V koalicijski pogodbi je bilo ob začetku mandata aktualne vlade zapisano, da bodo do leta 2030 zagotovili 20 000 najemnih stanovanj. Predvideni rok izgradnje se je zdaj podaljšal za pet let.

Sladke obljube politike 

Predsednik vlade Robert Golob je, spomnimo, tudi po zadnjem koalicijskem vrhu minuli teden napovedal množično gradnjo stanovanj, ki pa, da bodo končana v naslednjem mandatu vlade. Vladni načrt predvideva izgradnjo 20 000 stanovanj do leta 2035, zanje je predvidena milijarda evrov. Z zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje stanovanj bodo po napovedih v državnem proračunu zagotovili po 100 milijonov evrov v prihodnjih dveh letih, ki bodo podlaga za izgradnjo 2000 stanovanj.

»Stanovanjski proračun« za leti 2025 in 2026 znaša 250 milijonov evrov, od tega 50 milijonov evrov iz naslova republiškega stanovanjskega sklada, 200 milijonov evrov pa bo zagotovljeno v državnem proračunu.

Vlada ima po besedah ministra za gospodarstvo Matjaža Hana dva cilja »želimo si, da bo srednji sloj prišel do ugodnih najemnih stanovanj in da se bodo cene na trgu znižale.« »Celoten robusten sistem, ki ga zahteva stanovanjska gradnja, od same ideje in začetka do izgradnje, je dolg proces. Bil je popolnoma zarjavel in iz takšnih in drugačnih oportunih razlogov se prejšnje vlade tega niso dotikale,« pa je dodala Asta Vrečko, koordinatorica stranke Levica.