Pogledali smo, kje vse ima svoje ljudi 51-letni vplivni Damir Črnčec, nekdaj tesen sopotnik Janeza Janše, ki se je po njunem razhodu zbližal z Marjanom Šarcem, pod vlado Roberta Goloba pa ga zdaj sogovorniki uvrščajo med najmočnejše ljudi v državi.

Črnčeca postavljajo ob bok predsedniku vlade Robertu Golobu, predsedniku uprave Slovenskega državnega holdinga Žigi Debeljaku, nekdanji generalni sekretarki Gibanja Svoboda Vesni Vuković in predsedniku uprave SID banke Borutu Jamniku.

Preverjanje vlog kandidatov brez pisnih sledi

Vplivni Damir Črnčec je bil v času vlade Marjana Šarca državni sekretar v kabinetu premierja, ko pa je Šarec prevzel vodenje ministrstva za obrambo, je bil tam državni sekretar in vplival na vrsto investicijskih odločitev ministrstva; tudi na primer na največjo obrambno investicijo v zgodovini naše države, ob kateri se poraja vrsta dilem. V začetku decembra se je Črnčec premaknil v novo službo – na Slovenski državni holding (SDH), ki je krovni upravljavec državnega premoženja. 

[[povezana]]

SDH je razpis za delovno mesto pomočnika predsednika uprave za korporativno varnost z zelo kratkim rokom za prijave objavil tik pred prazniki. Na naši vprašanji, koliko kandidatov se je na razpis odzvalo in kdaj so kandidate povabili na razgovor, so na SDH sprva odgovorili, da gre za poslovno skrivnost, po pritožbi na Informacijskega pooblaščenca, pa so nas na SDH zavrnili s  pojasnilom, da o tem ne obstaja dokumentacija, ki bi jo lahko odstopili medijem.

Zapisali so: V konkretnem primeru zavrnilni odgovor na vprašanje ne izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, kar pomeni, da pritožba prosilke zoper zavrnilni odgovor ni dovoljena, zato jo je SDH na podlagi 2.odstavka 240.člena ZUP zavrgel. 

Dodatno smo jih vprašali tudi, kdo vse se je še prijavil na razpis, koliko kandidatov je izpolnjevalo pogoje, ali bo delovno mesto vezano na mandat predsednika uprave in kakšno plačo bo imel novi pomočnik.

Vsa vprašanja zdaj rešuje informacijska pooblaščenka, saj za SDH, podjetju v 100 odstotni državni lasti, vsa vprašanja predstavljajo poslovno skrivnost. 

SDH: ni projekta vzpostavitve centra kibernetske varnosti

V SDH so Črnčecevo zaposlitev razložili z napovedjo, da bo eden njihovih osrednjih upravljavskih fokusov v tem letu tudi področje korporativne varnosti.

Predsednica nadzornega sveta SDH Suzana Bolčič Agostini je za Info360 dejala, da je uprava nadzorni svet sproti obveščala o kibernetskih vdorih v družbah pod okriljem SDH. 

»V osnutku Letnega načrta upravljanja za leto 2025, kateremu je NS SDH podal soglasje, je zato področje korporativne varnosti, kibernetskih tveganj in gradnja odpornosti družb, eden od (petih) ključnih področij in projektov SDH za leto 2025, kar potrjuje strinjanje nadzornega sveta, da mora SDH okrepiti poznavanje in predvsem obvladovanje tega področja.«

V SDH so sicer zanikali, da bi s Črnčecevo pomočjo nameravali vzpostaviti center kibernetske varnosti.

»SDH ne pozna nikakršnega takšnega projekta in ga tudi ne načrtuje,« so nam sporočili in s tem zanikali trditve, ki jih je na omrežju X zapisal prvak SDS Janez Janša.

Italijanska skupina Leonardo je v Sloveniji sicer dobro poznana. Spomnimo, obrambno ministrstvo je kupilo od nje dve tovorni letali za dobrih 114 milijonov evrov brez DDV, Marjan Šarec pa je z Damirjem Črnčecem v senci z Leonardom podpisal tudi pogodbo o nakupu šestih večnamenskih helikopterjev v vrednosti več kot 188 milijonov evrov brez DDV. 

V vplivno omrežje Damirja Črnčeca, ki se je torej umaknil v SDH, lahko pripišemo tudi direktorja Sove Joška Kadivnika, pa direktorja vojaške obveščevalne službe Andreja Feferja in njegovo namestnico Špelo Boc ter vodjo kabineta notranjega ministra Natašo Hvala Ivančič, ki je študirala – enako kot notranji minister – na Fakulteti za državne in evropske študije. Tam je bil v preteklosti Črnčec predavatelj in nekaj časa tudi dekan. Med njegove zveste kadre, s katerimi se krepi tudi v medijih, sodi Rolando Žel, ki se je z obrambnega ministrstva s 1. marcem prestavil na funkcijo direktorja Telekomove družbe TSmedia, pod katerega okrilje sodi eden najbolj branih spletnih portalov pri nas Siol.net. Črnčecev vpliv je zaznati tudi v nekaterih drugih medijih. Za njegovega človeka med drugim velja tudi Uroš Svete, direktor vladnega urada za informacijsko varnost.

Trojica v treh pomembnih državnih firmah

Črnčec ima ljudi, ki jih naši viri in poznavalci področja varnosti pripisujejo njegovemu omrežju tudi v gospodarstvu. Najdemo jih v treh pomembnih gospodarskih družbah, ki jih upravlja SDH.

Prvi je v Luki Koper na funkciji šefa korporativne varnosti. Imenovanje Dimitrija Lukovška je po besedah naših virov na to funkcijo trajalo nekoliko dlje, saj da ni bilo kemije s predsednico uprave Nevenko Kržan. Njena zadržanost ni pomagala in tudi ta kadrovska poteza je bila izpeljana. 

Lukovšek je bil v vojski šef aktualnega notranjega ministra Boštjana Poklukarja, za katerega sicer prav tako velja, da je Črnčecev človek. 

V to vplivno omrežje sodi tudi šef korporativne varnosti in nadzora poslovanja Janko Šavnik v Petrolu in Tadej Stergar, šef korporativne varnosti na Telekomu Slovenija, pristojen tudi za sektor za podatke, v katerem se obračajo tudi podatki o prisluhih. Stergar in Šavnik sta tudi ustanovitelja Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij. 

Naši viri zato opozarjajo, da bo zanimivo videti, kakšne bodo spremembe pri investicijah v kibernetsko varnost prav v omenjenih podjetjih, Luki Koper, Petrolu in Telekomu, saj naj bi vplivni Črncec zelo dobro poznal njihove šefe korporativne varnosti. 

Omrežje ima torej dostop do ogromne količine informacij, a tudi dostop do denarja. To bo pomembno tako za predvolilno kampanjo kot tudi ohranjanje oblasti in vpliva. Spomnimo, SDH je prav potiho pred koncem lanskega leta spremenil smernice za sponzoriranje in doniranje gospodarskih družb, ki jih upravlja, prek katerega bo mogoče prelivati denar »našim« prejemnikom.

[[povezana02]]

Vzporedni sistem, ki nastaja z omrežjem, omogoča veliko moč in vpliv prek zagotavljanja različnih poslov, ki se bodo sklepali na področju korporativne varnosti in varnosti na sploh, kakor tudi na drugih področjih v družbah, ki jih upravlja SDH. 

In kako je z varnostjo v Luki, Petrolu in Telekomu?

V Luki Koper so tako po besedah naših virov že ugotovili, da se je v varnost v preteklosti vlagalo premalo, zato bodo izdatneje investirali v kibernetsko in fizično varovanje pristanišča, v ta kontekst sodi tudi nakup dronov, s katerimi je lažje nadzorovati območje Luke Koper. 

Uradno so nam sporočili, da je zagotavljanje kibernetske varnosti in fizične varnosti ključna vrednota Luke Koper: 

»Ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje posledic varnostnih incidentov v informacijskem okolju na najmanjšo možno mero zagotavljamo z uvajanjem varnostnih mehanizmov in kontrol oz. ukrepov skladno z varnostno politiko in IT strategijo družbe. Odpornost naših internih varnostnih sistemov preverjamo tudi v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki s področja informacijske varnosti, na podlagi ugotovitev pa predvidimo morebitne sistemske posodobitve oz. druge procesne izboljšave.« 

Iz Telekoma sporočajo, da so telekomunikacijski operaterji ena od bolj izpostavljenih tarč kibernetskih groženj, zato kibernetski in informacijski varnosti namenjajo veliko pozornosti. 

»Intenzivno vlagamo v razvoj in vzdrževanje omrežja ter uporabniku prijaznih storitev, seveda pa tudi naprednih rešitev kibernetske varnosti. Investicije potekajo stalno in se ne zmanjšujejo. Podrobnih vložkov v rešitve kibernetske varnosti javno ne razkrivamo.«

V največjem naftnem trgovcu pri nas Petrolu odgovarjajo, da aktivnostim za krepitev odpornosti pred kibernetskimi napadi dajejo velik pomen. 

»Tako na področju strokovnih kadrov, kot tudi na področju Investicij v informacijsko varnost že vrsto let posodabljamo naše obrambne mehanizme in tako sproti prilagajamo in dopolnjujemo ukrepe glede na identificirana tveganja.«