»Tekom nadzorov na GPU so se mnogokrat zastavljala vprašanja o vlogi Knovsa, zato komisija meni, da bi v prihodnje bil potreben resen, strokoven in nepolitičen razmislek glede pristojnosti komisije o področju nadzora nad delovanjem policije. V nasprotnem ostaja policija brez zunanjega nadzora «

Izkazalo se je namreč, da je komisija k nadzoru poklicana zgolj za sodno odrejene prisluhe in uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov.

» To je enako, kot če nekomu doma izgine čokolada in ta nekdo otroka vpraša, ali jo je vzel iz hladilnika, otrok odgovori z ne in s tem je zadeva zaključena.«

Zaskrbljenost nad odtekanjem občutljivih informacij

Pooblaščena skupina Knovsa je 4. februarja opravila nadzor dejavnosti na Sovi in GPU.

»Po opravljenih sestankih (ki so zaupni) sem prejel klic s strani nekaterih novinarjev. Prav tako sta tudi dva člana pooblaščene skupine prejela zelo konkretna vprašanja, ki so se navezovala na vsebino pogovorov,« je za info360 povedal predsednik Knovsa Žakelj.

Novinarska vprašanja so se navezovala izključno na vsebino nadzora GPU in ne na pogovore s Sovo, zato je Žakelj prepričan, da viri niso odtekali iz pooblaščene skupine komisije, temveč da so novinarje informirali iz policije.

Odtekanje informacij se ni zgodilo prvič

Aretacija dveh ruskih vohunov, ki ju je Sova prejela v novembru leta 2022, je odprla številna vprašanja. Takrat je bil premier Robert Golob obtožen nedopustnega vmešavanja politike v delovanje policije; obtožen je bil manipuliranja z datumom aretacije.

Motiv, da naj bi predsednik vlade zahteval spremembo datuma aretacije, se je po ugotovitvah predsednika komisije Aleša Rezarja iz stranke Svoboda izkazal za nesmiselnega.

Kratko sta potegnila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. S svojimi izjavami naj bi povečala izpostavljenost Slovenije hibridnim grožnjam. Njune trditve, ki so z zaprte seje komisije prešle v javnost, naj bi tako ruskim obveščevalnim službam razkrile, da aretacija ni bila naključna ter da je Sova prepoznala vzorec komuniciranja.

30. januarja je DZ komisiji naložil, da Lindava zaradi suma krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona, Bobnar pa izroči organu pristojnemu za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. Oba sta sicer obtožbe zanikala.