»Kam bi vi uvrstili sami sebe na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni levico in 10 desnico,« je eno od številnih vprašanj, na katere so tudi letos odgovarjali anketiranci, ki so sodelovali v raziskavi Slovenskega javnega mnenja (SJM).

Gre za največjo vseslovensko raziskavo javnega mnenja v Sloveniji, ki v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja poteka neprekinjeno od leta 1968. Od mesečnih javnomnenjskih raziskav se SJM razlikuje predvsem v daljšem časovnem obdobju anketiranja, večji pa je tudi vzorec anketirancev. 

Leta 2022 je v raziskavi sodeloval 1001 udeleženec, izvedli so jo med 25. aprilom in 2. avgustom 2022, zadnjo raziskavo, kjer je sodelovalo 992 anketirancev, pa so izvedli med 22. oktobrom 2024 in 7. februarjem 2025.

Primerjava političnega utripa iz leta 2022 in zdaj

Hiter pogled na rezultate razkriva, da se je najbolj spremenil delež tistih, ki se uvrščajo v sredino. Leta 2022 se je tja umeščalo kar 35 odstotkov anketirancev, med tem ko se je zdaj na sredino umestilo slabih 20 odstotkov anketirancev. To pomeni, da se je odstotek tistih, ki so se pred dvema letoma opredelili za sredinske volivce, zmanjšal za več kot 15 odstotnih točk.

Slovensko javno mnenje 2022/1: 

Slovensko javno mnenje 2024/1:

Primerjava pokaže tudi, da se je okrepila desna sredina, nekaj več je tudi tistih, ki se opredeljujejo kot povsem desni. Podoben trend opažamo tudi na levem polu, kjer rezultati kažejo, da se je povečal delež tistih, ki so zmerno levi (vendar za manj kot na desni sredini) in tistih, ki se opredeljujejo kot izrazito levi.  

Za več kot 5 odstotkov se je glede na leto 2022 povečal tudi delež tistih, ki ne vedo, kako bi se politično opredelili. 

Kam so šli tisti, ki so bili pred tremi leti na sredini?

»Rezultati v ničemer niso presenetljivi. Vsi, ki se ukvarjamo z družbeno političnimi zadevami, te premike opažamo že kar nekaj časa. To so trendi, ki so bili predvideni in glede na to, da ni proti trendov, se bodo ti trendi polarizacije nadaljevali,« pove dr. Jernej Pikalo in naniza tudi nekaj razlogov, zakaj se celotno volilno telo pomika proti desni.

»Leva stran nima nobene nove ideje, sicer jih tudi desna nima, a je bolj spretna pri recikliranju starih. Socialna demokracija je tipičen primer tega, kaj se zgodi, ko ni nove ideje – ljudje tega enostavno ne morejo voliti, ker tega ne razumejo. Eden izmed razlogov je tudi ta, da se je leva stran začela zatekati v identitetne politike (LGBT, pravice manjšine), kar sicer ni narobe, a se ob tem ne ukvarja z realnimi vprašanji. To ne pije več vode. Leve stranke se ne ukvarjajo s socialno-ekonomskim statusom, z vprašanji stanovanj, s položajem mladih in starejših. Ta leva politika teh vprašanj ne zna nagovarjati. Tretja težava pa je, da živimo v času globalizacije in da je ljudem jasno, da Evropa stagnira in nas drugi prehitevajo, zaradi tega so tudi nezadovoljni.«

Po besedah Pikala je desna politična opcija bolj uspešna pri podajanju odgovorov na kompleksna vprašanja in je zato, politično gledano, bolj privlačna. Doda še, da je od levih strank uspešno prevzela socialno skrb.

Slovenija se nagiba proti desni

»Če govorimo bolj sistemsko, se je volilno telo pomaknilo proti desni strani in to so pomembne spremembe. V Sloveniji je bilo vsa ta leta razmerje približno 55:45 v prid leve strani, a zdaj se Slovenija vrednotno pomika proti desni strani. Zaradi nesigurnosti, nestalnosti in sveta, ki je »vržen s tečajev«, ljudje mislijo, da bodo v bolj radikalnih politikah – desnih ali levih, dobili odgovore – a jih ne bodo,« še meni Pikalo. 

Nekdanji predsednik stranke SD Igor Lukšič pa meni, da so šli tisti, ki so se leta 2022 opredelili kot sredinske, med tiste, ki danes ne vedo, kako bi se opredelili.

 »Gre za neki odstotek ljudi, ki se imajo za sredinske, a v resnici ne vedo, kaj so. V nekem delu jim gre politika na živce. Leta 2022 so se deklarirali za sredinske, ker je bilo to takrat moderno. To so tudi ljudje, ki pogosto ne hodijo na volitve. Mislim, da to ni usoden podatek. Usodno bi bilo, če bi šli ti volivci v desno,« pa pravi Lukšič.

Izpostavi, da se ljudje bolj opredeljujejo po tem, ali so za Janeza Janšo ali Roberta Goloba glede na njuno retoriko.

»Po treh letih so ljudje ugotovili, da glede strinjanja s posameznimi politikami ni razlike, tudi vehemence ni, gre pa Golobu v prid to, na kakšen način obravnava širšo javnost. Njegovim podpornikom očitno to zadošča in mislim, da mu bodo tudi v prihodnje namenili podporo.«