»Politika je spet povozila stroko,« je komentar naših virov, poznavalcev reševalnih vozil, na objavljen razpis za nakup dveh helikopterjev.

Najbolj zmoti dejstvo, da bi lahko kupili cenejša in bolj primerna reševalna helikopterja, dodajo. Če gre res za helikopterja, ki bosta namenjena izključno delu v sistemu nujne medicinske pomoči, potem se postavlja vprašanje, zakaj se v razpisu med drugim zahteva, da morata imeti helikopterja avtonomijo v režimu križarjenja vsaj 3,5 ure, ko pa vemo, da so helikopterji v nujni medicinski pomoči namenjeni hitrim prevozom poškodovancev do urgentnih centrov, ki v razvitem svetu redko trajajo dlje od 30 minut (zlata ura).

Zaradi takih specifik v razpisu cenejši model helikopterjev odpade, čeprav bi bil po mnenju našega sogovornika za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči primernejši, cena ure letenja in vzdrževanja pa znatno nižja.

»Hrup v razpisu sploh ni definiran, nihče se ni vprašal niti o realnem strošku ure letenja, ni jasno, zakaj se zahteva možnost za prevoz vsaj osmih oseb …« našteva nesmiselne zahteve razpisa Robert Sabol, reševalec s 30 letnimi izkušnjami. Sprašuje se tudi, zakaj bo reševalni helikopter v barvi policije z napisom Policija, ne pa tako kot povsod v Evropi v  rumeni barvi, če namenjen izključno za zdravstvene namene in za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (v nadaljevanju HNMP). Tudi reševalna vozila so v rumeni barvi, reševalni helikopter pa ni nič drugega kot reševalno vozilo, le da pride po zraku, je kritičen Sabol.

Moti tudi dejstvo, da bo namenski reševalni helikopter imel kolesa namesto sani, kar je pomembno pri pristankih v snegu ali na razmočenem terenu. V razpisu se zahteva pritrdišča za vpenjanje vrvne ograje in elektromotorno vitlo (mariborska HNMP npr. ne izvaja operacije z vitlom) in vrsta komunikacijske opreme, ki je v zdravstvenem sistemu ni.

V primerjavi z razpisi za reševalna vozila je objavljen razpis za HNMP pomanjkljiv in nenatančen: v razpisu ima medicinski del nekaj skromnih alinej.

Kako na očitke o sumljivih zahtevah iz razpisa odgovarjata ministrstvi?

Na ministrstvu za notranje zadeve so povedali, da so bile strokovno tehnične podlage za izvedbo javnega naročila pripravljene v sodelovanju z ministrstvom za zdravje (MZ) in pred podpisom tudi potrjene z njihove strani.

Na MZ so odgovorili, da so pri pripravi tehničnih zahtev upoštevali potrebe stroke za vse vrste prevozov, ki jih zahteva zdravstvo, vključno s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo (HNMP), sekundarnimi prevozi (tudi za inkubatorje) ter reševanjem na zahtevnih terenih:

»Helikopterji bodo tako namenski za podporo delovanju medicinskih ekip.«

Poznavalci pa opozarjajo, da glede na razpisane pogoje prevoz novorojenčkov z modernim električnim samonakladalnim sistemom POWERLOAD, ki je v uporabi v standardnih reševalnih vozilih, ne bo mogoč.

Kakšen bi moral biti reševalni helikopter? 

»Zaželeno je, da je za glavo prostor, da se pri bolniku izvede oskrba dihalne poti oziroma intubacija. Da je prostor v kabini dovolj visok, da se lahko izvajajo temeljni postopki oživljanja, priporočljivo je, da ima helikopter zadaj fenestron - zaprt repni rotor, ki je bistveno tišji in bolj varen. Gibanje okoli helikopterja, kjer je delujoči repni rotor, je lahko smrtno nevarno,« našteva želje stroke Sabol in dodaja, da 65 odstotkov evropske reševalne flote leti na takem tipu helikopterja. Sogovorniku se zdi pomembno, da je v teh helikopterjih dovoljen pristanek z vzdignjenim vzglavjem na bolniški postelji, saj je to lahko življenjskega pomena pri bolnikih z dihalno stisko.

Reševalci zopet praznih rok

Rak rana problema je pravzaprav v tem, da helikopterje kupuje ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), namesto da bi jih ministrstvo za zdravje, pod katero sicer sodi nujna medicinska pomoč. HNMP je zdravstvena aktivnost, ki s policijo ali vojsko nima nič.

Sabolu je iz razpisa jasno, da si na MNZ želijo »copy- paste« helikopterje, take, kot jih že imajo. A ti helikopterji niso namenski – taki za katere se reševalci borijo že 20 let. »Žal se na tak način ne bomo v ničemer približali sodobni evropsko primerljivi službi HNMP, je prepričan.«

Ko bodo helikopterje za svoje namene potrebovali na policiji, bodo reševalci spet ostali praznih rok, so prepričani tudi nekateri naši drugi sogovorniki.

Predolg odzivni čas

Helikoptersko reševanje v Sloveniji zdaj izvajata slovenska vojska in policija. Poleg dejstva, da je znotraj EU tak način izvajanja nujne medicinske pomoči vzpostavljen edino v Sloveniji, sta problema tudi v pogosti sočasnosti uporabe z drugimi službami in slabem odzivnem času.

Iz zbornika, ki so ga reševalci izdali leta 2019 izhaja, da od klica do vzleta  helikopterja mine dolgih 17 minut. V tem času je v Avstriji in mnogih drugih evropskih državah helikopter že pri bolniku.

Pravilnik o HNMP določa, da dostopni čas ne sme presegati 15 minut, vzletni čas pa ne sme biti daljši od petih minut.

Zlate ure reševanje ne dosegamo. »To pomeni, da v središču ni bolnik, ampak letenje državnih zrakoplovov in tako bo očitno še naprej,« je oster sogovornik.

Sabol omeni še, da zdaj kupujemo helikopterje, čeprav še nimamo postavljenih baz, posadk, organizacijske strukture, predpisov, plačnikov itd.

Tudi po nakupu helikopterjev bodo torej še naprej delali iz ljubljanske in mariborske baze, kar pomeni, da bo večji del južne Slovenije ostajal glede na zahtevo, da ga helikopter doseže v 15 minutah, nepokrit. V Nemčiji, Avstriji in Švici je vsak kraj s helikopterjem dosegljiv v 15 minutah.

Poleg tega se pri nas HNMP izvaja le v vidnem dnevu dneva, kot da bi šle anevrizme, prometne nesreče ipd. v temi počivat. »Pa vemo, da je največja možnost infarkta statistično ob tretji uri zjutraj,« pravi izkušen reševalec.

Zdravstvo bi zato potrebovalo tri strateško postavljene baze in štiri namenske helikopterje samo za zdravstveno dejavnost, ki bi jo plačala ZZZS. Le na ta način bi ujeli zlato uro in bolnika postavili v ospredje, je prepričan sogovornik. Zdaj so v ospredje očitno postavljeni drugi interesi.

[[povezana]]

Robert Sabol je javnosti znan tudi po tem, ko je bil maja 2024 - po tem, ko je moški v Bovcu po infarktu na helikopterski nujni prevoz čakal poldrugo uro - gost oddaje Denis Avdić Show na Radiu 1 in predstavljal peticijo za reorganizacijo helikopterskega reševanja v Sloveniji. Avdić je tedaj po telefonu poklical partnerko predsednika vlade Tino Gaber, ki je telefon predala Robertu Golobu. Dobra dva tedna kasneje je o nakupu že tekla beseda na seji vlade, ki je sprejela sklep o organizaciji hitre medicinske pomoči s helikopterji v skladu z evropskimi standardi.