Predsedniku uprave največjega naftnega trgovca pri nas je bilo doslej po statutu gospodarske družbe dovoljeno, da si sam poišče sodelavce v upravi. Na ta način - s tako imenovanim mandatarskim sistemom - je lahko torej sam izbiral sodelavce v upravi, s katerimi je bil kompatibilen in jim je zaupal.

To je šefu Petrola v preteklosti dajalo tudi moč, s katero se je lahko upiral vsakokratnim željam politike, da v uprave porinejo svoje ljudi. Tako se je na primer zgodilo v času vlade Marjana Šarca, ko je LMŠ skupaj s SD v upravo, ki jo je tedaj vodil Tomaž Berločnik, želela spraviti dva svoja kandidata. Svojo namero po večjem vplivu v državnih družbah je Šarec napovedoval že v intervjujih pred parlamentarnimi volitvami in našteval, da si želi večjega vpliva v Petrolu, Telekomu in Krki. 

Pred vrati sprememba statuta

Zdaj se bo to spremenilo, je razvidno iz predloga sprememb statuta družbe, ki so ga objavili ob sklicu skupščine Petrola.

Med predvidenimi spremembami statuta pa je tudi, da bosta lahko odločitve sprejemala in dokumente podpisovala samo dva člana mimo predsednika uprave.

Skupščina Petrola, na kateri bodo odločali o spremembah statuta bo 27. maja; glede na to, kako gladko je bila dosežena sprememba v sestavi nadzornega sveta, tudi s temi predlogi težav najverjetneje ne bo. 

[[povezana]] 

Mandatarski sistem - predsednik uprave si sam izbere svoje kolege v upravi družbe - pa ima še vedno novomeška Krka, ki jo vodi Jože Colarič. 

»Krka ima mandatarski sistem. Tako smo Jožeta Colariča potrdili pred tremi leti, sam pa je nato predlagal člane uprave. V uspešnih družbah s tradicijo, dobrimi rezultati, mednarodnim ugledom in močnim investicijskim potencialom menim, da lahko zagovarjamo mandatarski sistem,« je prepričan predsednik nadzornega sveta Krke Jože Mermal. 

V Petrolu odločanje o tožbi

Pred upravo naftnega trgovca je sicer pomembna odločitev glede vložitve tožbe proti nekdanji predsednici uprave Nadi Drobne Popovič in nekdanjemu članu uprave Matiji Bitencu, ki naj bi Petrol s podpisom pogodbe o najemu prostorov za skladiščenje naftnih derivatov pri Zadru, oškodovala za 11,4-milijona evrov. 

Drobne Popovič očitke odločno zavrača. Pred njenim odhodom z vrha Petrola konec leta 2023 je bila, opozarja, opravljena notranja revizija posla nakup družbe Crodux in najema omenjenega skladišča, ki ni pokazala nobenih nepravilnosti. Petrol je s to investicijo pomembno povečal svoj tržni delež na Hrvaškem, kjer uspešno posluje.

»To je bila ena najbolj uspešnih transakcij in prinaša zgolj pozitivne materialne učinke,« poudarja nekdanja predsednica uprave Petrola.

Najemna pogodba za skladišče pri Zadru se da po petih letih prekiniti, dodaja, prepričana pa je, da nižje najemnine za skladiščenje Petrol ne bo mogel dobiti. Niti v Srbiji, kjer v tem trenutku iščejo skladiščne zmogljivosti.

Skladišča pri Zadru ob nakupu Croduxa pa nismo kupili zaradi njegove tehnične in okoljske neustreznosti standardom Petrola, pojasnjuje.

Petrol je glede transakcije pridobil tudi dve pravni mnenji (odvetniških pisarn Ulčar in Kavčič Bračun in partnerji), ki sta potrdili, da je bil posel izpeljal ustrezno.

Nadzorniki se po njenih besedah s tema pravnima mnenjema niso želeli seznaniti, tretje pravno mnenje je nato pripravila odvetniška pisarna Zaman, ki velja za hišnega odvetnika Darija Južne. Zamanovega predloga vložitve tožbe proti nekdanji predsednici uprave, ki je prišel na dnevni red njihove zadnje seje v tisti sestavi pod točko »razno,« pa nadzorniki niso želeli potrditi. Prepustili so jo upravi Petrola pod vodstvom Saše Bergerja. 

»Izračun materialne škode, ki jo je prinesel na sejo odvetnik Zaman je metodološko napačen,« se brani Nada Drobne Popovič.

Na ljubljanski Ekonomski fakulteti nismo dobili odgovora, ali so res pripravili »sporni« izračun njihovi zaposleni in pri tem zlorabili ime fakultete. Odgovorov na naša vprašanja nismo prejeli niti od Petrola.

Kdo je Dari Južna?

Dari Južna je eden najbogatejših Slovencev; s soprogo Vesno Južna se uvrščata med prvo deseterico lestvice najbolj bogatih posameznikov pri nas. Velja za zelo vplivnega človeka. Je velik gradbinec (CGP, Hidrotehnik, VGP Novo mesto) in sodeluje pri številnih pomembnih državnih gradbenih projektih pri nas. V lasti ima Lisco, je pomemben solastnik Petrola in 30-odstotni lastnik družbe Salomon, ki se med drugim ukvarja z založništvom in medijsko dejavnostjo. Salomon je lastnik vrste medijev, tako tiskanih kot radijskih in televizijskih in sodijo v medijski imperij, ki ga je zgradil Martin Odlazek. Južna velja tudi za tistega obsojenca, ki mu je dosojena najvišja stranska denarna kazen. Dosojena mu je bila leta 2013, ko se je s tožilstvom pogodil, da bo zaradi pranja denarja in oškodovanja cestnega podjetja CGP za državo opravil 1260 ur koristnega dela in plačal kazen v višini kar 1,31 milijona evrov. Odšteti je moral še 187.000 evrov v dobrodelne namene. 

Strokovnih mnenj kar mrgoli

Nekdanja predsednica uprave Petrola je ob obračunavanju še sama naročila dve strokovni mnenji za svojo obrambo - pravno je pripravil Rajko Pirnat in potrdil, da je uprava, ki jo je vodila, pri poslu ravnala skladno z načelom dolžne skrbnosti. Ekonomsko upravičenost njenih odločitev pa je v strokovnem mnenju potrdil Jože P. Damijan. 

Kaj se bo z morebitno tožbo dogajalo naprej, kot rečeno, ni jasno. V petek so namreč mandat začeli štirje novi nadzorniki, do konca aprila bo nastopil še en, sredi julija pa bo nadzorni svet povsem prenovljen. 

Po pričakovanjih bo sicer vodenje nove sestave nadzornega sveta naftnega trgovca prevzela Vesna Južna, soproga največjega slovenskega posamičnega delničarja Petrola, ki pa bo svoj mandat začela junija. Iz krogov Južne je slišati, da »kraje« ne bodo dopustili. Če bo torej obveljala njihova, se bo nekdanja predsednica uprave Petrola morala braniti očitkov o oškodovanju na sodišču.

Sašo Berger, predsednik uprave Petrola, je po letnem poročilu lani prejel 339.134 evrov bruto, Janez Žlak pa za vodenje nadzornega sveta 43.857 evrov.