Raziskovalni center Inštituta Janeza Evangelista Kreka je objavil novo javnomnenjsko anketo, ki jo bo - ob nezaupanju v druge naročene ankete - izvajal in objavljal vse do državnozborskih volitev.

[[povezana]]

Glede na mednarodno dogajanje, so v anketi - vanjo so zajeli 707 anketiranih - spraševali med drugim tudi o podpori povečanja obrambnega proračuna Slovenije in napotitvi pripadnikov Slovenske vojske na mirovno misijo v Ukrajino, ki ji javnost očitno ni naklonjena. Skoraj 70 % vprašanih nasprotuje napotitvi slovenskih vojakov na mirovno misijo v Ukrajino. Medtem, ko je povečanju sredstev za obrambo Slovenije naklonjenosti nekoliko več - za večji obrambni proračun se je izreklo 46,3-odstotka vprašanih, 41,7-odstotka temu ni naklonjeno, 12 odstotkov pa ni znalo odgovoriti. 

Tak rezultat ankete me ne preseneča, komentira obrambni strokovnjak in nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj in je glede na vse javne razprave in politična stališča pričakovan.

»Seveda pa je vprašanje, ali se zavedamo vseh posledic svojevrstne samoizolacije Slovenije v času, ko se preoblikuje evropska in svetovna varnostna ureditev. Gre za podoben proces, kot smo mu bili priča pri pošiljanju enot Slovenske vojske v mirovne operacije na Zahodni Balkan. Tudi tedaj smo oklevali in zamujali, potem pa se zaradi vstopanja v EU in Nato odločili za sodelovanje v misijah. Seveda pred tem zamudili celo vrsto gospodarskih in političnih priložnosti, kar občutimo še danes,« opozarja Grošelj.

Dve pomembni dilemi - financiranje in namen

EU, kot kaže, v aktualnih zaostrenih geopolitičnih razmerah ne načrtuje stalne spremembe evropskih proračunskih pravil za potrebe povečanja izdatkov držav članic za obrambo. Včeraj so namreč na finančni ministri unije podprli le začasno odstopanje od obstoječih pravil, kot predlaga Evropska komisija, saj verjamejo, da ta pravila omogočajo dovolj prožnosti za bistveno zvišanje izdatkov za obrambo. Gre za možnost sprožitve t. i. nacionalne odstopne klavzule, ki je v okviru načrta za ponovno oborožitev Evrope predlagala štiriletno odstopanje od evropskih proračunskih pravil. To bodo lahko članice izkoristile za zvišanje obrambnih izdatkov za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na leto. Druga dilema, ki zaposluje politiko, je definicija obrambnih izdatkov. Za zdaj kaže, da bo v investicije v obrambo delno vključiti tudi naložbe v civilno varnost.

Po Natovi definiciji so vlaganja v vojaško komponento mešanih civilno-vojaških dejavnosti vključena v obrambne izdatke, vendar le, če je vojaško komponento mogoče posebej obračunati ali oceniti. To so letališča, meteorološke storitve, navigacijski pripomočki, storitve skupnih javnih naročil, raziskave in razvoj.

Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča si bo Slovenija prizadevala za široko razlago varnostnih izdatkov, ki bo vključevala tudi projekte, namenjene dvojni, civilni in vojaški uporabi. Vlaganja zato ne bi vključevala le oborožitve, ampak tudi kibernetiko, druge veje informatike, dele infrastrukture. Tudi premier Robert Golob je na vrhu EU zagovarjal širše varnostne vidike. 

Kaj pa podpora političnim strankam?

Ob rednem vprašanju, ali bi se udeležili volitev, so merili tudi podporo obstoječim političnim strankam.  Če bi bile volitve danes, bi največ podpore dobili stranki SDS in Gibanje Svoboda, sledi SD. Da bi se volitev zagotovo udeležilo, je odgovorilo 63,5-odstotka vprašanih, 19,6-odstotka pa pravi, da bi verjetno odšlo na volišča.

Preračun teh rezultatov ankete v poslanske sedeže pa kaže naslednjo podobo:

V anketi so preverjali tudi, kako vprašani ocenjujejo razmere v Sloveniji v zadnjih dveh letih. Več kot polovica jih ocenjuje, da so se razmere poslabšale. 

Anketo so izvajali od 1. do 10. marca, po metodi CAWI - spletni panel.