Na brifingu je bilo predstavljeno, iz katerih podatkov je izhajala ministrica, ko je v intervjuju za Mladino govorila o zmanjševanju števila pacientov, ki nedopustno dolgo čakajo na zdravstvene storitve.

Ministrica se je namreč oprla na primerjavo podatkov od avgusta lani - ko je v veljavo stopila sprememba Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah - pa do konca lanskega leta.

Sekretar na ministrstvu za zdravje Marko Ogorevc je na novinarskem brifingu priznal, da je lani spremenjeni pravilnik, po katerem se predolgo čakajoči štejejo drugače, povzročil, da se »je njihovo število navidezno znižalo«. Ob tem pa dodal, da ministrica v intervjuju glede števila nedopustno čakajočih ni govorila o znižanju, ki je bil posledica sprememb beleženja podatkov, pač pa je navajala podatke, zbrane od konca avgusta 2024 do konca decembra 2024 po že novi metodologiji. 

In ti podatki kažejo, da je število vseh, ki čakajo nedopustno dolgo v tem obdobju upadlo za 15.101 (iz 245.037 na 229.936).

Spomnimo, kakšne so spremembe Pravilnika. Z omenjenim pravilnikom so dopustne čakalne dobe (ČD) pri napotnicah z oznako zelo hitro iz 14 dni podaljšali na 30 dni. Ljudje so torej še vedno v vrsti za zdravstvene storitve, le manj jih je zabeleženih kot nedopustno čakajočih oziroma to postanejo 16 dni pozneje.

Razlika je tudi v tem, da so se po starem pravilniku vsa naročila, ki so ob vpisu dobila datum termina nad dopustno ČD, takoj štela kot čakajoča nad dopustno ČD, zdaj se štejejo šele, ko presežejo dopustno ČD. Poleg tega se po novem kot dopustno čakalno dobo določi eno leto za ortopedske operacije, operacije krčnih žil, oralno in maksilofacialno kirurgijo ter za preglede na področju revmatologije.  

Metodologija je bila po pojasnilih ministrstva za zdravje spremenjena, ker prejšnja ni bila ustrezna: vse naročene, ki so ob vpisu dobili datum termina nad dopustno čakalno dobo, je namreč takoj štela kot čakajoče nad dopustno ČD. 

Sprememba pri beleženju pa zdaj pove, koliko pacientov na čakalnem seznamu realno čaka nad dopustno čakalno dobo. Po stari metodologiji se tega ni vedelo, vedelo pa se je, koliko pacientov ima termin ali okvirni termin za zdravstveno storitev, ki presega dopustno čakalno dobo. 

Število vseh čakajočih se je povečalo

Glede na zgoraj nanizane spremembe v pravilniku se zdaj postavlja vprašanje, ali ni omenjeno znižanje števila nedopustno čakajočih le začasno in se bo številka povečala z zamikom?

Ljudje, ki so namreč septembra 2024 dobili termin za ortopedsko operacijo, bodo kot nedopustno dolgo čakajoči zabeleženi šele septembra naslednje leto. Koliko je torej od konca avgusta takih primerov, ki bodo med nedopustno čakajoče zabeleženi šele kasneje? 

V obdobju (avgust-december) je sicer število čakajočih na vse zdravstvene storitve naraslo za 8.465 (v povprečju za 2116 na mesec), v obdobju od konca decembra do konca februarja pa za 14.242 (v povprečju za 7121 na mesec).

Na vse vrste zdravstvenih storitev je konec avgusta 2024 čakalo 748.202 ljudi, konec februarja 2025 pa že 756.667. 

A na koncu ta statistična preigravanja za paciente niso bistvena. Človeku, ki se enkrat vpiše na čakalni seznam, je popolnoma vseeno, ali ga v podatkovnih analizah vodijo kot dopustno ali nedopustno čakajočega. Zanj je bistveni odgovor na vprašanje, kdaj in kako bo oskrbljen.