Trenutno ima Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na zalogi 205.230 odmerkov cepiva proti covidu, letos pa jih je naročenih še približno 200.000.

V zadnjih dveh letih je bilo proti covidu opravljenih le 61.557 cepljenj, kar nakazuje, da bo ogromno odmerkov, ki so na zalogi ali še v dobavah, uničenih. Do zdaj je v smeti romalo več odmerkov, kot jih je bilo porabljenih.  

Porabili smo 3,15 milijona odmerkov, zavrgli smo jih 3,38 milijona

Cepiva so državam članicam dobavljena na podlagi pogodb, ki jih je s proizvajalci sklenila Evropska komisija, cene pa so zaupne.

Če preračunamo, da so stroški za skoraj 7,7 milijona prejetih cepiv do zdaj - po podatkih ministrstva za zdravje - znašali 160 milijonov evrov, potem je vrednost enega odmerka slabih 21 evrov. Iz tega lahko grobo ocenimo, da smo zavrgli za slabih 71 milijonov evrov odmerkov, donirali pa smo jih za 17,7 milijona (844.000 odmerkov).

Do konca februarja bo rok uporabe potekel dodatnim 82.440 odmerkom, kar pomeni, da bo v smeti – glede na to, da zanimanja za cepljenje proti covidu plahni – odvrženih dodatnih 1,7 milijona evrov.

Razhajanja podatkov o opravljenih cepljenjih

Podatki pa se ne ujemajo povsem, nenavadno je, da se razlikujejo tudi številke o do zdaj opravljenih cepljenih.

V časopisu Delo so na podlagi podatkov, ki so jih marca lani črpali iz baze podatkov NIJZ objavili, da je bilo v letih 2020, 2021 in 2022 skupaj opravljenih 3.097.164 cepljenj. Iz podatkov, ki smo jih od NIJZ dobili ta mesec pa je razvidno, da je bilo v omenjenih letih opravljenih manj cepljenj, in sicer 3.085.903.

Kako je mogoče, da se številka razlikuje za več kot 10 tisoč cepljenj?

»Elektronski register cepljenih oseb je dinamična baza podatkov, ki se dnevno posodablja. Izvajalci cepljenj imajo možnost retroaktivnega vnosa, popravljanja in brisanja podatkov, kar pomeni, da se številke neprestano spreminjajo. Spremembe v bazi so posledica ažuriranja podatkov, usklajevanja z zdravstveno dokumentacijo ter morebitnih korekcij napak pri vnosu. Zato je pri interpretaciji podatkov ključno upoštevati, da odražajo trenutno stanje izpisa podatkov in se lahko sčasoma prilagajajo,« so pojasnili na NIJZ.

Ker se torej očitno lahko podatki posodabljajo tudi za več let nazaj, strokovnjaki ne morejo opravljati zanesljivih raziskovalnih analiz.

Dušan Nolimal, specialist javnega zdravja in nekdanji zaposleni na NIJZ odstopanja v številkah ne presenečajo, saj pravi, da se je v dolgoletni karieri na Inštitutu večkrat soočal s to problematiko.

Neujemanje podatkov o številu opravljenih cepljenj v različnih časovnih obdobjih za ista leta po njegovem mnenju vzbuja dvom o preglednosti ter kakovosti evidentiranja in poročanja podatkov.

»Takšne nedoslednosti spodkopavajo zaupanje javnosti, ki je že sicer zmanjšano zaradi nizke sprejetosti cepljenja proti covidu v zadnjih letih. Poleg tega je popravljanje podatkov za nazaj brez jasnih pojasnil o razlogih za takšne popravke lahko problematično.«

Tako ravnanje NIJZ krha zaupanje javnosti

Institucije, kot je NIJZ, imajo ključno vlogo pri krepitvi javnega zaupanja v zdravstvene ukrepe. To zaupanje se ohranja s preglednostjo in natančnim poročanjem, tudi če podatki razkrivajo neželene trende, kot je zmanjšan interes za cepljenje ali finančna škoda, zaradi zavrženega cepiva, je jasen Nolimal.

Primer neujemanja podatkov na področju cepljenja proti COVID-19 pa je po njegovem le vrh ledene gore.

»Podobne težave se pojavljajo na drugih področjih, a ostajajo pogosto prikrite. Ker NIJZ s svojim vodstvom deluje predvsem v interesu vlade in politike, da ohranja javno podobo zdravstvenih ukrepov v pozitivni luči, vprašanja strokovnosti in odgovornosti zares ne pridejo na vrsto.«

Spremenjena pogodba

Se je pa vsebina pogodbe, ki zavezuje posamezne članice EU k nakupu cepiva glede količine, ki ga je dolžna kupiti Slovenija, spremenila. Kot so povedali na ministrstvu za zdravje, Slovenijo do leta 2026 zavezuje pogodba s proizvajalcem cepiva proti covid-19 BionTech/Pfizer.

»Slovenija je tekom pogajanj znižala prvotno naročene količine. Trenutne količine so bile osnovane na podlagi mnenja stroke.«

A glede na dejansko stanje bodo dobavljene količine še vedno občutno previsoke.