»Maja bo združitveni kongres, na katerem se bosta povezali stranki Dobra država in Desus. Nova stranka se bo preimenovala, ime bo izražalo nujno medgeneracijsko sodelovanje,« napoveduje Vlado Dimovski, minister za delo v dveh vladah, ki ju je vodila LDS, zdaj pa prvak upokojenske stranke.

Dimovski je vodenje Desusa, ki mu na zadnjih državnozborskih volitvah ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga, prevzel lani jeseni. Stranko je v tem času konsolidiral, preveril njeno članstvo in lokalne odbore. Število aktivnih članov Desusa se je po njegovih besedah v času njegovega vodenja stranke nekoliko povečalo in se približuje 3000, delujočih lokalnih odborov pa ima 87. 

»Želimo sodelovati pri prestrukturiranju levice,« poudarja Dimovski in razkriva, da se o povezovanju pogovarja tudi s Stranko mladih - zeleni Evrope. 

Kaj prestrukturiranje na levici zanj pomeni? »To je povezovanje in iskanje skupnih potencialov na levi sredini,« odgovarja. Obstaja možnost, da bi se pridružil ekipi, o kateri razmišlja Vladimir Prebilič? Evropski poslanec se sicer še kar obotavlja glede ustanovitve svoje stranke in pravi, da ne želi, da bi ga videli kot konkurenco, čeprav mu je Matjaž Han javno prek nedavnega intervjuja v Večeru že sporočil, da bi pomenil prav to. 

Prvak SD si nove konkurence na levem političnem polu, kar bi Prebiličeva stranka nedvomno bila, ne želi. Kot je pojasnil, bi se namreč zajedla v njihovo bazo. 

[[povezana]]

Desus je šel v svoji zgodovini skozi osem parlamentarnih volitev, bil koalicijski partner v levih in desnih vladah; leta 2022 pa je ostal pred vrati parlamenta. Zunajparlamentarna stranka je tudi Dobra država, s katero se bo Desus povezal na združitvenem kongresu. Stranki sta s skupno listo sicer nastopili že na evropskih volitvah in dobili 2,22-odstotno podporo. Podoben rezultat sta imeli na parlamentarnih volitvah, na katerih je Dobra država sicer prejela več podpore kot na primer Vesna ali SNS Zmaga Jelinčiča.

Desusu sta se pridružila dva znana obraza - njihov odbor za zdravstvo tako na primer vodi zdravnik Samo Fakin, nekdanji šef zdravstvene blagajne, direktor bolnišnice ter kratek čas tudi minister za zdravje v vladi Marjana Šarca; strateški svet Desusa pa vodi nekdanji rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik. 

Dimovski na vprašanje, ali se boji konkurence stranke, ki jo je ustanovil nekdanji dolgoletni predsednik Desusa Karl Erjavec, odgovarja, da z njegovimi aktivnostmi niso seznanjeni.

»Erjavec je sicer na ustanovnem kongresu svoje stranke izjavil, da s stranko Desus ne želi imeti več nič.»

Kako bo Han prišel do cilja?

Prvak SD Matjaž Han želi na prihodnjih državnozborskih volitvah dobiti vsaj 10-odstotno podporo, zanj bo vse, je izjavil v omenjenem intervjuju, kar bo manj kot deset odstotkov, neuspeh. Na vprašanje, kako bo to dosegel, pa odgovora še nima.

Kako bi torej SD, ki v javnomnenjskih anketah zadnje mesece dosega okoli šestodstotno podporo, prišla do desetih odstotkov?

Možna sta dva scenarija - po prvem je ta rast s trdim delom mogoča, po drugem scenariju (ob vstopu stranke Vladimirja Prebiliča) pa se to ne bo zgodilo, je prepričan politični analitik dr. Marko Hočevar s Fakultete za družbene vede. Poudarja, da SD že zelo dolgo ni dobil več kot deset odstotkov na volitvah, čeprav ji je nazadnje kazalo zelo dobro, dokler se v igro ni vključil Robert Golob.

»Osnovno vprašanje torej je, kakšna bo ponudba med liberalnimi strankami. Če bo ostalo tako kot je, brez vstopa kakšnega novega/starega obraza, to ni tako nemogoče, kajti veliko jih je nezadovoljnih s Svobodo, SD pa igra opozicijo znotraj vlade.« 

Ne glede na afere, v katere se stranka zapleta, je dejstvo, da je Hanu spretno uspelo ohraniti enoten SD, poleg tega ima stranka še vedno relativno razvejano lokalno mrežo, kapitalskega zaledja pa ji tudi ne manjka. 

»Pri tem scenariju, torej, če nove stranke na levi ne bo, bo verjetno pomembno tudi, ali bo Han dobil podporo nekaterih ključnih kapitalskih krogov - kar je precej kontradiktorno, saj gre za socialno demokracijo, ki pa že dolgo ni neka klasična leva stranka, ampak stranka "srednjega razreda", z novim predsednikom pa tudi kapitalska stranka.«

Če pa pride do vstopa levosredinske stranke na politično prizorišče, se bo zadeva odvrtela precej drugače in v tem primeru SD, a ne le tej stranki ne kaže dobro, je prepričan Hočevar. V primeru tega drugega scenarija bodo namreč tako Gibanje Svoboda kot SD in Levica izgubljali veliko glasov na račun nove konkurence na njihovem političnem polu.

Vprašanje je tudi ali oziroma, kako bo spet močan anti-Janša refleks, ob tako velikem razočaranju z vlado, kot je danes, bodo mediji in del kapitala našli novega odrešenika, kot že tolikokrat do sedaj.« Če na prizorišče torej dejansko vstopi nova močna levo liberalna stranka, sta SD in Levica v težavah, in vprašanje je, ali bosta presegli štiriodstotni prag za vstop v parlament. Gibanje Svoboda pa v tem primeru morda ne ostane najmočnejša stranka na tem političnem polu,» sklene svoje razmišljanje politični analitik. 

Nekdanji predsednik SD Igor Lukšič pa se s svojim kolegom s fakultete ne strinja povsem.

»Prav je, da si je Han zadal visok cilj in morda mu ga, ne glede na odločitev Vladimirja Prebiliča o ustanovitvi stranke, vendarle le uspe doseči. Če se bo povezoval z drugimi strankami, pa morajo iti na volitve z eno listo,« poudarja.