Ribič Zlatko Novogradec opozarja, da poklicno ribištvo pri nas izumira, stalne kazni pa ribiče na obeh straneh odvračajo od izplutja na morje. Foto: STA
Drastični padec incidentov v Piranskem zalivu; manj kršitev ali zgolj manj zabeleženih prijav?
Slovenija je arbitražno razsodbo uveljavila decembra 2017. Odtlej naši organi ukrepajo proti hrvaškim ribičem, ki lovijo v slovenskih vodah. V tem času se je nabralo več tisoč postopkov in glob.
Pritisk na morju je bil največji med letoma 2019 in 2020, v zadnjih letih pa se številke postopoma umirjajo. Letos je bilo komaj 82 prijav oziroma skoraj šestkrat manj kot lani. Kako dogajanje vidi slovenski ribič?
Skoraj desetletje od razglasitve arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško razmere v našem morju ostajajo razburkane: vsakodnevno jih zaznamujejo različne kršitve hrvaških ribičev. Slovenska policija se tako v Piranskem zalivu sooča z nezakonitimi prestopi meje, inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pa z nedovoljenim ribolovom.
Policijske globe zgolj na papirju
Ko je bil junija 2017 razglašen arbitražni sporazum med državama, je del javnosti upal na dokončno umiritev razmer. A praksa na terenu je drugačna.
»Letos smo izdali 124 plačilnih nalogov v zvezi s kršitvami nezakonitega prečkanja državne meje. Globe niso bile plačane, ker so kršitelji podali zahteve za sodno varstvo,« pojasnjuje David Iskra, vodja operativno-komunikacijskega centra koprske policijske uprave.
Policija statistiko postopkov v zvezi s hrvaškimi ribiči beleži, odkar je Slovenija decembra istega leta implementirala sporazum: do začetka oktobra letos je tako izvedla 12.402 postopkov in izdala skupaj 2553 plačilnih nalogov.
Iz zgornje tabele je razvidno, da se v zadnjih desetih letih število izvedenih postopkov s hrvaškimi ribiči zmanjšuje. Čemu na policiji pripisujejo takšen upad – so število kršitev morda zmanjšali z ozaveščanjem ali je prijav preprosto manj – ni znano. Kar nekaj strokovnjakov je namreč zavrnilo komentar na to temo prav zaradi občutljivosti teme.
Manj ribičev, manj prijav?
Slovenski ribič Zlatko Novogradec ocenjuje, da je nekako pričakovano, saj so ribiči naveličani kazni, zato se novim izogibajo. Tudi sam je od hrvaških organov zadnja leta namreč prejel številne kazni.
Vsakdo, ki dobi veliko kazni, dvakrat premisli, ali bo nadaljeval s tem, četudi ima obljube, da mu bo to nekoč poravnala država, razmišlja ribič. »Prav tako nikoli ne veš, ali te bodo pri naslednjem poskusu ribolova ustavili. Vedno imaš nad seboj breme, da si storil nekaj narobe, da si bil kaznovan, a nisi plačal. Še huje je, če te pri tem bremeni druga država,« dodaja.
Morda je manj kršitev posledica manj prijav, saj je tudi aktivnih ribičev manj, kot jih je bilo v preteklosti.
Novogradec potrjuje, da se število naših ribičev zmanjšuje in da Slovenija nima več profesionalnega ribištva; od njega živi samo še pet ljudi, drugi imajo zgolj dopolnilno dejavnost. Razlogi za to so spreminjanje podnebja, kroženja in ciklusa rib, pojasnjuje.
Ribiški inšpektorat letos zaznal velik padec kršitev
Da se razmere spreminjajo, potrjujejo tudi podatki Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR), ki je v obdobju med 2018 do konca letošnjega avgusta zaznal 6406 kršitev, skupna vrednost izrečenih glob pa znaša 714.480 evrov.
Največ jih je bilo povezanih z ribolovom brez ustreznega dovoljenja ter z oviranjem izvedbe inšpekcijskega postopka, so pojasnili.
Na težave, s katerimi se sooča inšpektorat, je opozoril nedavni primer pred evropskim sodiščem za človekove pravice. Ta je pokazal, da hrvaški ribiči pogosto onemogočajo izvedbo policijskih in prekrškovnih postopkov.
»Težavo predstavlja izvedba inšpekcijskega postopka na morju, ko inšpektor ne more opraviti neposrednega pregleda plovila. Otežena je še zanesljiva identifikacija osebe, ki upravlja plovilo oziroma izvaja ribolov, kar vpliva tudi na možnost izvedbe prekrškovnega postopka zoper konkretnega storilca,« razlagajo na inšpektoratu.
Če plovila ne morejo pregledati, ribiški inšpektorji kršitve vseeno dokumentirajo, a drugače – zabeležijo okoliščine kršitve in jih fotografirajo. Ko pa je storilca mogoče zanesljivo identificirati, zoper njega uvedejo prekrškovni postopek ter izrečejo globo.
Globa za nezakonito prečkanje državne meje je 500 evrov, za nedovoljen ribolov in onemogočanje vstopa inšpektorju na plovilo pa 800 evrov.
Kadar gre za kršitve tako s področja morskega ribištva kot tudi drugih predpisov, inšpektorat in policija pri nadzoru sodelujeta.
