Foto: Facebook/Luka Goršek, podpredsednik SD
Goršek: Matoz s spremembno navodila zaobšel parlament
Ali minister Frnaci Matoz ohranja pravno varnost in enako obravnavo vseh udeležencev v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj? Če zakon velja, ga mora izvršilna oblast spoštovati.
Če je težava v sami zakonski ureditvi oziroma v tem, kako zakon določa položaj stranskih udeležencev, je treba to urediti z zakonom. Minister lahko z navodilom zagotavlja enotno in zakonito izvajanje zakona, ne more pa z navodilom določiti novega pravila, ki bi trajno omejilo pravice, ki jih posameznikom daje zakon, opozarja poslanec SD Luka Goršek. Sosedje bodo proti kapitalsko močnim investitorjem v gradbene projekte potegnili kratko.
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pod vodstvom Francija Matoza je v sodelovanju z okoljskim ministrstvom upravnim enotam posredovalo usmeritev glede vključevanja stranskih udeležencev v postopke izdaje gradbenih dovoljenj.
Po javno objavljenih informacijah naj bi se dosedanja praksa pri uporabi 48. člena gradbenega zakona spremenila tako, da se lastnikov zemljišč, ki mejijo na nepremičnino, na kateri je predvidena gradnja, v postopke ne bi več vključevalo avtomatično, temveč le izjemoma.
»Razumljivo je, da si investitorji, upravne enote in širša javnost želijo hitrih in učinkovitih postopkov izdaje gradbenih dovoljenj. Prav tako je mogoče razumeti potrebo po preprečevanju zlorab procesnih pravic, neutemeljenih pravnih sredstev in zavlačevanja postopkov. Če obstoječa ureditev omogoča takšne zlorabe, je prav, da se poišče rešitev, ki bo postopke naredila učinkovitejše, hkrati pa ohranila pravno varnost in enako obravnavo vseh udeležencev,« opozarja poslanec SD Luka Goršek in podpredsednik stranke.
Goršek opozarja, da je treba položaj stranskih udeležencev urediti z zakonom, minister lahko z navodilom zagotavlja enotno in zakonito izvajanje zakona, ne more pa z navodilom določiti novega pravila, ki bi trajno omejilo pravice, ki jih posameznikom daje zakon.
Navodilo ministra ne more biti protizakonit in ne more biti trajen nadomestek za spremembo zakona, opozarja Goršek.
In še: Če je ministrstvo pri analizi dosedanje prakse ugotovilo, da so bile zakonske določbe v praksi uporabljene preširoko, da so se sosedje avtomatično vključevali v postopke ali da je prihajalo do zlorab njihovih procesnih pravic, to samo po sebi še ne pomeni, da lahko ministrstvo z navodilom spremeni pravilo za prihodnje postopke. Če je problem sistemski in izhaja iz vsebine oziroma pomanjkljivosti zakona, mora biti sistemsko rešitev mogoče najti v spremembi zakona. V kolikor pa je potrebno hitro naslavljanje problema, pa je za to mogoče obravnavo zakona izvesti po nujnem postopku. Še posebej problematično bi bilo, če bi bila usmeritev mišljena kot trajna sprememba prakse, saj bi to pomenilo, da bi izvršilna oblast brez posega zakonodajalca določila drugačen način uresničevanja zakonsko določenih pravic.
Takšna ureditev bi morala biti, če je sploh potrebna, določena neposredno v zakonu in ne v navodilu ministra. Posebej pomembno je tudi vprašanje tako imenovanih »izjem«, ki jih predvideva nova usmeritev. Če bo vključitev soseda v postopek odslej izjema, mora biti jasno in vnaprej določeno, kaj takšno izjemo predstavlja.
Ni sprejemljivo, da se zakonska pravica, ki je določena za vse, z upravno prakso spremeni v izjemo, pri čemer bi bilo prepuščeno posamezni upravni enoti ali uradni osebi, da sama določa, kdaj bo izjemo priznala.
Za vse primerljive primere morajo veljati jasna, objektivna in enotna merila. Če je problem v zakonu, ga mora spremeniti zakonodajalec. Če zakon velja, ga mora izvršilna oblast spoštovati. Minister lahko z navodilom zagotovi enotno izvajanje zakona, ne more pa z njim ustvariti trajnega pravila, ki ga zakon ne določa oziroma je z njim v nasprotju.
Prav tako ne sme biti od presoje posamezne upravne enote ali uradne osebe odvisno, kdo bo lahko uveljavljal zakonsko pravico in kdo ne. Če so potrebne izjeme, morajo biti njihove meje in kriteriji določeni jasno, enotno in na ravni zakona.
Zato ministra med drugim sprašuje, ali meni, da je mogoče z navodilom oziroma interpretacijo veljavnega zakona trajno spremeniti način uresničevanja zakonsko določenih procesnih pravic posameznikov in katera pravna podlaga to omogoča. Prav tako ga zanima, ali namerava vlada pripraviti spremembo gradbenega zakona, če meni, da je treba trajno spremeniti pravila glede vključevanja sosedov oziroma drugih stranskih udeležencev v postopke izdaje gradbenih dovoljenj.
Postopki za gradbeno dovoljenje sicer v povprečju trajajo 118 dni. S spremembami pa naj bi po Matozovih besedah zagotovili izdajo gradbenega dovoljenja v roku 60 dni od popolnosti vloge.
