Foto: Anastasia Živulović/F.A.Bobo
Janez Janša ima 48 podpisov poslancev
Po neuradnih informacijah je za prvaka SDS zbranih dovolj podpisov za to, da postane mandatar.
Šest strank (SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati, Resni.ca) je napovedalo, da bodo njihovi poslanci prispevali podpise za Janeza Janšo. Ta je po seji organov stranke sinoči sporočil, da bo vložena mandatarska kandidatura, po sestavi vlade pa bo sodelovanje ponudil tudi opoziciji. Naštel je področja, na katerih bi iskal ustavno večino in povedal, da je v koalicijski pogodbi predvidena ustanovitev SKOK-a.
Prvak SDS Janez Janša je sinoči sporočil, da so tudi organi njegove stranke potrdili vsebinski del koalicijske pogodbe, ki so jo uskladili s partnerji in da bo mandatarska kandidatura vložena danes. Glede sodelovanja z opozicijo pa je povedal:
»Mi smo vedno pripravljeni na širše sodelovanje in če bo projekt vzpostavljanja vlade uspešno zaključen, bomo vsem v opoziciji ponudili v podpis pogodbo o partnerstvu za razvojno Slovenijo in v okviru tega se lahko pogovarjamo nato o ciljih, ki jih SDS zagovarja že dolgo časa - gre za davčno sidro v ustavi spremembo volilnega sistema, ustanovitev pokrajih in reformo sodstva.«
»Koalicijska pogodba bo podpisana v prihodnjih dneh, najverjetneje do konca tedna, vsebinsko je usklajena. Ko bo vsebinski del podpisan, pride na vrsto še kadrovski del,« je še dejal Janša.
Temeljne vsebinske prioritete nastajajoče desne koalicije, zapisane tudi v koalicijsko pogodbo, so razvoj in blaginja Slovenije, decentralizacija in debirokratizacija ter boj proti korupciji in organiziranem kriminalu.
Na krilih napovedi tega boja je sicer leta 2014 zmagal Miro Cerar s svojo SMC.
Okrepljen boj proti korupciji in organizirani kriminal so si med prirotete zadali tudi Demokrati Anžeta Logarja in se o svojih idejah najprej pogovarjali z Robertom Golobom, nato pa to na koncu zapisali v pogodbo koalicije, ki jo bo vodil Janez Janša.
V kolikšni meri jim je uspelo, bo znano, ko bo dokument podpisala bodoča desna koalicija in ga predstavila javnosti. Je pa Janša včeraj povedal, da je SKOK opredeljen v koalicijski pogodbi tako, kot je opredeljen v programu Demokratov.
Še preden bo predlagana vlada, naj bi bil Skok opredeljen natančneje v obliki predloga zakona.
Kot je neuradno slišati, ni predvidena ustanovitev posebnega sodišča za pregon korupcije, pač pa naj bi se z njo ukvarjali posebni oddelki znotraj obstoječih sodišč.
Predvideno pa je, da se pregon korupcije združi v steber preiskav, pregona in sankcioniranja z okrepljenim tožilskim organom SKOK (Specializirana tožilska enota za pregon korupcije), ki bo imel ustrezna pooblastila za učinkovito delo.
Preoblikovanje NPU in specializiranega tožilstva
Posebna tožilska skupina za pregon korupcije bo nastala iz sedanjega specializiranega državnega tožilstva. Po besedah naših virov je namreč za to, da bi bil SKOK posebna organizacija zunaj specializiranega državnega tožilstva, velika ovira dejstvo, da je za to pri nas enostavno premalo izkušenih tožilcev.
Specializirano državno tožilstvo smo sicer v Sloveniji dobili leta 2011 z zakonom o državnem tožilstvu, njegov predhodnik pa je bila nekdanja skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Po novem ga vodi višji državni tožilec Ivan Pridigar, ki je skupaj s tožilko Matejo Gončin delal na zadevi Kavaški klan. Pred tem je bila vodja Darja Šlibar, ki je šestletni mandat nastopila 2. marca 2020, javnosti pa je verjetno bolj znana kot mama Nike Podakar, aktivne članice Gibanja Svoboda, ki je sicer marca neuspešno s funkcije vodje podmladka stranke kandidirala za poslanko.
Ali bodo imeli tožilci v SKOK-u poseben status (boljše plače, dodatno varovanje, beneficirano delovno dobo ...) še ni jasno. To bi bilo lahko razvidno iz napovedanega posebnega zakona, ki naj bi ga pripravil te dni Logar z ekipo.
Vsekakor bi morali biti v SKOK-u elita, menijo naši sogovorniki, tako po statusu kot po odgovornosti in seveda absolutno neodvisni, brez kakršnihkoli odpustkov glede korupcije tako na levem kot na desnem političnem polu.
Vodji SKOK-a bi moral biti podrejen direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (preoblikovanje NPU sicer predvideva tudi volilni program SDS), SKOK bi moral usmerjati delo NPU in bi moral veljati za »strah in trepet« pri akterjih korupcije, poudarjajo naši viri, kot velja to USKOK na Hrvaškem. Predpogoj za to pa je popolna neodvisnost. V programu Demokratov je sicer glede NPU zapisano: »Nacionalni preiskovalni urad bomo preoblikovali v Posebni policijski organ, ki bo v sodelovanju s SKOK izvajal vse potrebne policijske aktivnosti s področja preiskovanja in prikritih preiskovalnih ukrepov na področju korupcije in organiziranega kriminala. «
Po nekaterih špekulacijah bi lahko SKOK vodila tožilka Mateja Gončin, ki pa naj si neuradno te funkcije ne bi želela.
Iz komisije za preprečevanje korupcije so sicer minuli mesec poslali pismo vsem poslankam in poslancem.
V njem so nanizali svoje ocene o tem, kje so največji izzivi na področju preprečevanja korupcije in dodali svoje predloge za izboljšave, ki bi prinesli večjo učinkovitost pri preprečevanju korupcije. Tako želijo doseči, da bi jih pri snovanju sprememb ureditve na tem področju politične stranke povabile k mizi, ob kateri bi skupaj dogovarjali spremembe. Vendar odziva politike niso prejeli, je razvidno iz njihovega odgovora.
»Zaenkrat odzivov poslanskih skupin še nismo prejeli, jih pa pričakujemo, ko se bodo dokončno konstituirali vsi odbori in izoblikovala razmerja. Prav tako pričakujemo, da bomo vključeni v spremembe na področju boja proti korupciji z namenom, da bo sistem dejansko bolj učinkovit, da bo koruptivnih ravnanj v državi manj in da bodo javni sistemi dejansko delovali v korist vseh državljanov.«
Svoj negativen odnos do protikorupcijske komisije je sicer pred časom pokazala vlada Roberta Goloba, ko je ocenila, da protikorupcijska komisija presega meje svojih pristojnosti.
