Medtem ko po omrežjih krožije fotografije Jegliča iz devetdesetih let nam je uspelo pridobiti nekaj novejših fotografij. Ta je iz leta 2010, ko je bil predstavnik Gorenja v Kazahstanu. Foto: facebook
Kaj o nekdanjem obveščevalcu Jegliču pravita nekdanja - njemu nadrejena visoka direktorja v Gorenju
Prometna nesreča predsednice Nataše Pirc Musar je na površje naplavila tudi v Bohinju dobro "skritega" nekdanjega obveščevalca.
Kako je Jeglič, nekdaj zaposlen v Varnostno-obveščevalni službi (VIS) dobil službo v Gorenju v Rusiji in Kazahstanu: na podlagi pravniškega znanja ali obveščevalskih veščin? Odgovorov nismo dobili, smo pa našli nekaj njegovih fotografij iz obdobja v Kazahstanu (leto 2010) in življenja v Bohinju (leta 2014). Z Jegličem nam ni uspelo navezati stika.
Po prometni nesreči predsednice države Nataše Pirc Musar prihajajo na dan vprašanja glede njene prijateljice Viktorije Krivolucka (Krivoluckaya): kako je pridobila slovensko državljanstvo po tem, ko je bila obsojena za povzročitev prometne nesreče s smrtnim izidom in je pobegnila s kraja dogodka (Voznik pobegnil, motorist umrl - RTV SLO), kakšne so njene povezave z Rusijo in nekdanjim visokim slovenskim obveščevalcem Romanom Jegličem, ki naj bi imel rusko državljanstvo in bi bil lahko morda dvojni agent.
V uradu predsednice republike se trudijo gasiti ogenj: Nataša Pirc Musar je podala izjavo za javnost, v reviji Jana je novinarka Andreja Comino, ki je sicer zaposlena v ljubljanskem kliničnem centru in skrbi za odnose z javnostmi, objavila prispevek o idili zakoncev Pirc Musar po prometni nesreči, za današnjo Mladino pa je spregovorila še Krivolucka.
Prometna nesreča v predoru Kastelec, ki je zgodila 31. julija 2026, ima vse večje, celo mednarodne razsežnosti. Zlasti po tem, ko sta avstrijska tiskovna agencija (APA) in Dnevnik razkrila, da sta bila Krivolucka (Krivoluckaya) in Jeglič leta 2009 prijavljena v istem stanovanju v bloku v Krasnojarsku v Sibiriji.
Vprašanje je, komu je bilo v interesu, da po prometni nesreči vzame pod dodaten drobnogled Krivolucko? Nekateri že ugibajo o morebitnem vplivu izraelske obveščevalne službe. Zakaj so se pri preiskovalni zgodbi angažirali avstrijski novinarji oziroma APA? Spomnimo, da je v prometni nesreči, ki jo je povzročila Krivoluckaya, leta 2007 umrl avstrijski državljan.
Pomemben akter zgodbe tako zdaj poleg Krivolucke postaja Roman Jeglič. V javnosti je pred leti, ko je na položaju namestnika direktorja Varnostno informativne službe (VIS), leta 1993 s pismom takratnemu premierju Janezu Drnovšku povzročil odmeven škandal in razrešitev svojega šefa Miha Brejca. Poleg tega se ga je povezovalo z odmevno verižno igro Cath the Cash.
V Slovenskih novicah so med drugim poročali, da je bil kot namestnik direktorja VIS Jeglič vpleten v prikrivanje finančnih verig, povezanih s to igro, ki je oškodovala na deset tisoče Slovencev.
Igra naj bi močno oškodovala in ogoljufala državo z utajo davkov, obenem pa je pobrala denar več kot 120.000 naivnim vlagateljem v vrednosti kar 105 milijonov nemških mark. Na vrhuncu je bila med leti 1991 in 1993. Mamljivo igro je vodilo podjetje Exocom, Ltd. Njen pravni zastopnik Marko Schulz je za Slovenske novice povedal, da je bil v imenu firme dvakrat na pogovoru z Romanom Jegličem (takrat namestnik direktorja VIS, op. p.) zaradi dogovarjanja o legalizaciji igre.
Brejc je v sredo za 24ur med drugim dejal, da je Jeglič nesposoben in da je bil na listi za odstrel, še posebej po tem, ko je prišel k njemu z zahtevo, da bi se služba nekako vpletla v Catch the Cash, »kjer je bil on do vratu noter«.
»Jaz sem ga seveda vrgel iz pisarne, nemudoma«, je povedal Brejc, ki meni, da se mu je Jeglič po tem maščeval.
Božidar Wolfgand Wolf; ki je izpadel takorekoč kot glavni krivec v omenjeni aferi pa je za Info360 dejal, da za Jegliča ni slišal in da ga ne pozna:
»Zaposlili so me, da bi zanje pridobival ljudi za to igro, bil sem samo nepomemben predavatelj. Dobili smo provizijo od vsakega, ki se je vpisal. Podjetje je bilo iz Avstrije. Pomembno je bilo, da so mene pribili na zid povsem po krivici.«
Dodal je še, da bi enkrat rad izvedel, kdo so bili tisti pomembneži, ki so v tej zgodbi vlekli niti. On pa, da je potegnil kratko, ker je šel leta 1993 v tujino in je bilo videti, da je bil razlog odhoda Catch the Cash, kar pa po njegovem ne drži.
Tudi Jeglič je nekje sredi devetdesetih, ko se je piramidna shema začela podirati, zapustil Slovenijo. V sibirskem Krasnojarsku je kasneje postal predstavnik Gorenja.
Kako to, da je presedlal povsem na drugo delovno področje in kdo mu je to omogočil?
Na podlagi katerih referenc so ga vzeli v službo? Jeglič je pravnik in policijski delavec oziroma obveščevalec: preden je postal namestnik direktorja VIS je bil načelnik službe za zatiranje kriminalitete UNZ Ljubljana, pred tem pa je delal tudi v Narodni banki.
Ivan Vitežnik, ki je dolgo časa deloval na vodstvenih in direktorskih položajih v Gorenjevih hčerinskih družbah in predstavništvih v tujini, ni glede Jegliča želel izdati prav ničesar.
»Dosti "nategovanja" po 30 letih,« je bil osorno kratek.
Ko smo vztrajali pridobiti kakšno informacijo, je dejal, da je zadeva prevroča, in se poslovil.
Jože Stanič, ki je bil na čelu Gorenja – sprva kot direktor Gorenje Commerce, od leta 1990 pa kot generalni direktor oziroma predsednik uprave poslovnega sistema Gorenje vse do upokojitve leta 2003, je bil zgovornejši.
Dejal je, da se Jegliča ne spomni in da nista imela stikov. Jeglič se je moral namreč za službo dogovarjati s človekom, ki je skrbel za tujino. Stanič je pritrdil, da v tem primeru z Vitežnikom in nas vprašal, ali smo že govorili z njim. Dodal je še, da se glede Jegliča ne spominja nekih podrobnosti:
»Nič takega. Za nas je malo delal, ne verjamem pa, da bi imel stike s kakšnimi obveščevalci.«
Iz poslovnih in letnih poročil družbe Gorenje izhaja, da je je Jeglič v sibirskem Krasnojarsku deloval kot direktor predstavništva Gorenja vsaj od leta 2003 do leta 2006. V letu 2007 pa je Gorenjevo predstavništvo v Krasnojarsku vodil že drug kader, medtem ko je Jeglič prevzel vodenje njihovega predstavništva v Almatiju (Kazahstan), ki je od Ljubljane oddaljen 5756 kilometrov.
Starost v mirnem in idiličnem Ukancu: stran od oči javnosti
75-letni Jeglič danes živi v Bohinju. Hišo, ki je okoli 700 metrov (10 minut hitre hoje) oddaljena od jezera, ima v lasti od leta 1993 njegova soproga: torej od tistega leta, ko je Jeglič sprožil afero, v kateri so zrušili Miha Brejca.
»V mojem primeru je odigral umazano vlogo, morda ne edino, in bil zanjo najbrž dobro nagrajen, saj s plačo uslužbenca v policiji ni mogoče kupiti počitniških apartmajev,« je leta 2010 Brejc povedal v intervjuju v prilogi časnika Večer V soboto.
Na katere počitniške apartmaje je mislil? »Če se prav spomnim, je šlo za apartmaja v Bohinju,« se je včeraj za Info360 spominjal Brejc. Po njegovih informacijah naj bi se tedaj Jeglič zanimal tudi za nakup vikeda na Veliki planini, zato sogovornik ne izključuje možnosti, da ima on ali njegovi družinski člani v lasti še nekatere druge nepremičnine.
Bi bile nepremičnine lahko kupljene iz sredstev Catch the Cash? Seveda, je kot iz topa odgovoril Brejc.
Površina parcele, na kateri stoji lepo obnovljena hiša Jegličevih, obsega kar 10.119 m2. Na tem zemljišču je bila na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor leta 2005 zaznamovana črna gradnja, ki pa je bila leta 2011 izbrisana.
Podlage za ustavno obtožbo predsednice
Prometna nesreča predsednice republike Nataše Pirc Musar je odprla pandorino skrinjo vprašanj, ki presegajo nepripeti varnostni pas in njen odnos z Rusinjo Viktorijo Krivolucko.
Dr. Peter Jambrek v svoji analizi povzema preplet osebno-obveščevalnih in milijonskih nepremičninskih vezi, ki prek moža predsednice in njene prokuristke segajo vse do vrha ruske politike, prek moskovskega župana Sergeja Sobjanina do predsednika Vladimirja Putina. Obenem pa pravnik opozori na načeto integriteto predsednice. Morebitne ugotovljene kršitve bi lahko postavile pravno podlago za obtožbo predsednice pred ustavnim sodiščem, so poročali na Planetu.
SDS in NSi smo vprašali, ali bi podprli Jambrekovo pobudo za ustavno obtožbo predsednice?
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec pravi, da o ustavni obtožbi zoper predsednico v poslanski skupini niso razpravljali, njen kolega iz NSi Janez Žakelj pa, da zaradi dopustov še ni preverjal stališč poslancev njihove poslanske skupine.
»Gre pa za splet podatkov, ki mečejo resen sum na predsednico republike, zato je nujno, da pristojne institucije preverijo vse podatke in da tudi predsednica poda jasne odgovore.«
Predsednica Nataša Pirc Musar je sicer že dejala, da Jegliča osebno ne pozna in ga ni nikoli srečala oziroma spoznala. Je pa seznanjena s tem, da sta se njena dolgoletna prijateljica Krivolucka in Jeglič nekoč poznala (bila sta par v času, ko je Jeglič deloval v Rusiji). Po vedenju predsedničinega urada njena prijateljica z Jegličem nima stikov že več kot 15 let.
