Kako naj bi vlada zapolnila milijardno luknjo posledic interventnega zakona?

Na novinarski konferenci je Andrej Šircelj povedal naslednje:

»Upam, da bodo ljudje prepoznali dobrobit tega interventnega zakona, ki se bo kazala na njihovih višjih dohodkih. Pogoji gospodarjenja bodo boljši, prav tako naša konkurenčna sposobnost,« je dejal. Ponovil je, da je zanj najpomembnejša točka koalicijske pogodbe tista, ki govori o vzdržnosti javnih financ in o tem, da bomo živeli v čim večji blaginji.

V vseh javnih blagajnah se ne bo spremenilo nič bistvenega, je poudaril, celotni zakon je zelo pozitiven in pomeni spremembo načina razmišljanja. 

Nov izračun po dinamični metodi temelji na novih podatkih Fursa, Umarja in drugih ustanov ter upošteva spremenjeno obnašanje gospodarstva in ljudi; kot je razkril, izračuni finančnega ministrstva kažejo naslednje:

Učinek razvojnega zakona je 647 milijonov evrov. Toliko bi znašalo zmanjšanje prihodkov, kar pomeni, da bi deficit povečalo na 3,34 odstotka BDP. Če vlada ne bi privarčevala z različnimi ukrepi, bi presegli referenčno mejo primanjkljaja po evropskih fiskalnih pravilih, ki znaša tri odstotke BDP. Da bi ga znižali na 2,9 odstotka BDP, bi bili potrebni ukrepi v višini od 300 do 350 milijonov evrov. Statična ocena izpada prihodkov zaradi interventnega zakona pa je višja in znaša 848 milijonov evrov. 

Z dinamično oceno smo se približali oceni Mednarodnega denarnega sklada, ki je posledice zakona ocenil na 0,85 odstotka BDP, finančno ministrstvo pa je ocenilo izpad v višini 0,83 odstotka BDP, medtem ko ga je Fiskalni svet ocenil na več kot odstotek BDP.

»Učinek razvojnega zakona bo vplival ne samo na proračun, ampak tudi na pokojninsko blagajno – 369 milijonov evrov izpada ZPIZ iz naslova uveljavitve zakona bo pokril transfer iz proračuna. Ravno tako bomo pokrili izpad zdravstvene blagajne, ki bo nekoliko nižji,« je napovedal minister. Tako Šircelj, kot njegovi ministrski kolegi objavljajo na vladnem profilu na omrežju X vrsto razlag o pozitivnih učinkih interventnega zakona

In kakšni bodo ukrepi za pokritje izpada prihodkov?

Odgovor je: optimizacija poslovanja v javnem sektorju in spremembe nekaterih zakonov ter urejanje različnih evidenc za osebe, ki prejemajo prihodke iz javnih blagajn, torej socialne tranferje. Nekatere načrtovane odhodke – določene investicije, na primer v zdravstvu – se lahko prestavi nekoliko v prihodnost, je odgovoril Šircelj na glavno dilemo posledic. Poudaril je še:

»Lahko zagotovim, da bodo po uveljavitvi razvojnega zakona vse pokojnine redno izplačane, zdravstvene storitve ne bodo prav nič spremenjene in nobene bojazni ni, da bi prišlo do razpada sistema. Ne bo razpada socialne države niti ne bo omejevanja kakšnih storitev.«  

Podrobnejši pri razlagi na finančnem ministrstvu sicer niso bili. So pa napovedali rebalans proračuna, ko bodo prihodnje leto znani novi podatki o gospodarski rasti. 

Kaj pravijo kritiki zakona?

Fiskalni svet ocenjuje, da bi uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije samo v prihodnjem letu poslabšala javnofinančni saldo za približno 1,2 milijarde evrov. Po njegovih analizah bi višja gospodarska rast, ki bi jo lahko spodbudil zakon, kratkoročno nadomestila le okoli četrtino tega izpada, dolgoročno – po desetih letih – pa približno polovico.

V simulacijah brez dodatnega prilagajanja fiskalne politike bi bil javni dolg čez deset let v povprečju za dobrih 8 odstotnih točk BDP višji kot v scenariju brez tega zakona. Fiskalni svet še opozarja, da zakon prinaša strukturne izpade v javnii pokojninski in zdravstveni blagajni, ki jih morebitni pozitivni povratni učinki na gospodarstvo ne morejo v celoti izničiti; to lahko za dalj časa destabilizira javne finance.

»Fiskalni svet je delal izračune po različnih modelih. Žal se je v javnosti prijela samo ena, najslabša številka, poleg tega smo mi pri našem izračunu upoštevali podatke za mesec september, torej najnoveše. Pa tudi zadnji podatki o gospodarski rasti niso bili upoštevani v izračunih Fiskalnega sveta,« je poudaril Šircelj.

Med neformalnimi izračuni, ki krožijo v koaliciji, bi na primer 13.500 upokojencev, ki bi po upokojitvi še vedno delali in prejemali povprečno plačo, pokrilo celotno luknjo zaradi hkratnega prejemanja polne pokojnine. 1560 ljudi z bruto plačo 7500 pa evrov bi pokrilo celotno luknjo razvojne kapice.

Ali ni ta številka tako dobro plačanih kadrov vendarle previsoka? Minister pričakuje, da bo kapica ustvarila nova dobro plačana delovna mesta in v Slovenijo prinesla nove investicije. Doklerpa  je ne bo in in se ne bo ustavil odhod dobro plačanih kadrov, tudi pozitivnih učinkov po njegovem mnenju ne more biti.

udnd3am5f7I

V SREDIŠČU: Zakon za razvoj, ne razkroj Slovenije

14. maj 2026

Kaj bo prinesel zakon, če ne bo zavrnjen na referendumu?

Spomnimo na nekaj ukrepov, ki jih prinaša interventni zakon. 

Pokojninski sistem

Ob izpolnitvi pogojev za upokojitev se uveljavlja avtomatično prekinitev pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa dopušča možnost sklenitve nove. V primeru nadaljevanja delovne aktivnosti bi imeli upokojenci možnost prejemati polno pokojnino, ne le največ 40 odstotkov v obdobju treh let, kot velja trenutno.

Znižanje DDV

Zakon DDV na osnovna živila znižuje z 9,5 na pet odstotkov. Ukrep bi zajel pšenično belo moko, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni sir, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjavo, sončnično olje, beli sladkor in brezglutenska živila. Znižanje bi veljalo še za gnojila in semena.

Začasno, za devet mesecev, je predvidena še možnost znižanja DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. V tem primeru bi DDV z 22 znižali na 9,5 odstotka. Niso pa v ta nabor vključena pogonska goriva in kurilno olje, pri katerih vlada draginjo blaži z drugimi ukrepi.

Dolgotrajna oskrba

Osebam, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, to je popoldanskim samostojnim podjetnikom, izvajalcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalcem, ter upokojencem bi ukinili plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Zdravstveni sistem

Interventni zakon znova omogoča zdravstvenim delavcem, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, da delajo pri zasebnikih. Odpravlja tudi prepoved sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki; ponovno dovoljuje sklepanje pogodb s samostojni podjetniki. Predvidena je še odprava omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.

Kapica na socialne prispevke

Zakon prinaša omejitev najvišje osnove za plačilo socialnih prispevkov, in sicer za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrih bruto. Zato se je zakona prijel tudi očitek, da je namenjen zgolj bogatim.

Stanovanjska politika

Zakon med drugim znižuje dohodninsko obdavčitev od oddajanja premoženja v najem, in sicer stopnjo dohodnine znižuje s 25 na 15 odstotkov od dohodka od oddaje premoženja v najem.

Dohodninsko stopnjo pri oddaji stanovanja ali stanovanjske hiše davčnemu rezidentu do 30. leta starosti ali mladi družini v dolgoročni najem medtem določa pri petih odstotkih. Mlada družina mora sicer v tem primeru vzdrževati vsaj enega otroka do dopolnjenega 18. leta starosti in z njim tudi bivati. Nujna sta še prijava stalnega bivališča in dejansko bivanje najemnikov v tej nepremičnini. 

Poleg tega zakon nalaga začasno neuporabo zakona o gostinstvu, torej zamrznitev omejitve stanovanjskega oddajanja v turističnih občinah.

Za avtorje in podpornike je to zakon za razvoj, za nasprotnike pa zakon za razkroj Slovenije.

»Neuveljavitev zakona bi pomenila, da v Sloveniji ne bo prišlo do nobenih sprememb,« je še ocenil Šircelj.

Posvetovalnih referendumov očitno tokrat ne bo

Suzana Kos

2. november 2026