Medtem ko se Levica in sindikalisti postavljajo na okope zaradi uvedbe razvojne kapice, ki jo predlaga t.i. tretji politični blok (sestavljajo ga stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca), v svojem programu Ambiciozna Slovenija uvedbo kapice predvideva tudi Gibanje Svoboda. Razlika je v tem, da Gibanje predlaga uvedbo kapice pri nižjem znesku kot tretji blok in z desetkrat višjimi posledicami za javne blagajne.
Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo
Levica in sindikalist Štrukelj nasprotujeta tudi davčnim idejam Svobode
Medtem ko se Levica in sindikalisti postavljajo na okope zaradi predloga uvedbe razvojne kapice s strani t.i. tretjega bloka (sestavljajo ga stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca), v svojem programu Ambiciozna Slovenija uvedbo kapice predvideva tudi Gibanje Svoboda. Razlika je v tem, da Gibanje predlaga uvedbo kapice pri nižjem znesku kot tretji blok in z desetkrat višjimi posledicami za javne blagajne.
»Predlog je zelo jasno sporočilo, da s tem zakonom spreminjamo smer razvoja Slovenije, od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Po treh letih večinoma dodatnih obremenitev gre za pravo osvežitev.«
Tako pred današnjo sejo ekonomsko-socialnega sveta generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal komentira interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga pripravile stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ce.
Kaj vse so v njem predlagali, smo podrobneje pisali tukaj.
Sindikati predlagali predstavitev zakona
Medtem ko sta Levica in Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, javno že poudarila, da gre za zakon, od katerega bodo imeli koristi samo bogati, reprezentativna delodajalska združenja opozarjajo, da so razbremenitve v predlogu zakona nujne in pomenijo pot k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov.
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih, trend razvoja gospodarstva pa je treba obrniti navzgor.
»Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranili javno zdravstvo, šolstvo, vlaganja v infrastrukturo ter poskrbeti za najstarejše in socialno šibke,« je prepričana Vesna Nahtigal.
Slovenija je bila po podatkih Eurostata lani sicer med državami z največjim povečanjem stroškov dela v EU.
Delodajalci pozdravljajo predlog uvedbe razvojne kapice na socialne prispevke, saj podjetjem omogoča ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšuje odhajanje kadrov v tujino. S tem bo prispevala tudi k ustvarjanju višje dodane vrednosti ter novih delovnih mest. Gre za preizkušen ukrep, ki ga ima že dve tretjini držav srednje Evrope.
V predlogu interventnega zakona so jo v tretjem političnem bloku zakoličili pri 7500 evrov.
Izračunali so tudi izpad prihodkov iz javne blagajne, ki iz tega naslova znaša 55,7 milijona evrov.
Kapico predlaga tudi Svoboda
Medtem ko se Levica in sindikalisti postavljajo na okope, kapico, ki jih močno razburja, v svojem programu Ambiciozna Slovenija predvideva tudi Gibanje Svoboda.
»Zdaj je čas, da več pozornosti namenimo delovno aktivni populaciji, posebej podjetnikom ter zaposlenim, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost,« so zapisali v tej stranki.
Poseben poudarek naj bi v prihodnje namenili davčni politiki. Razbremenitve bodo po Svobodi usmerjene predvsem v srednji razred ter v kadre, ki ustvarjajo največjo gospodarsko vrednost, zlasti inženirje, razvojnike, prodajnike in srednji management.
»Postopno bomo vpeljali razvojno kapico, da bo srednjemu razredu in tistim, ki ustvarjajo največ, ostalo več od njihovega zaslužka,« so še zapisali v svojem programu.
Svobodo smo zaprosili za izračune teh predlogov, a jih nismo prejeli. Te prioritete so sicer v stranki Roberta Goloba objavili tik pred volitvami, nikoli pa jih niso javno podrobneje pojasnili.
Za komentar programskih prioritet Gibanja Svobode na davčnem področju smo prosili davčnega strokovnjaka Ivana Simiča.
»Njihove navedbe, da je treba dati poudarek davčni politiki, ki mora spodbujati ustvarjanje visoke dodane vrednosti, so v nasprotju z njihovimi dejanji. Tako so zvišali davke, kar zmanjšuje dodano vrednost, tako so zahtevali, da koncesionarji v zdravstvu ne smejo poslovati z dobičkom, kar ne ustvarja visoke dodane vrednosti. Zvišali so minimalno plačo in socialne transferje, kar ne prispeva k spodbujanju visoke dodane vrednosti,« ocenjuje.
Opozarja, da je Gibanje Svoboda v program zapisalo tudi, da bodo razbremenili srednji razred in kadre, ki ustvarjajo največjo gospodarsko vrednost (inženirje, prodajnike in srednji management), ob tem pa niso opredelili meje srednjega razreda.
»Postopoma bodo uvedli razvojno kapico za srednji razred, da jim bo ostalo več, istočasno pa nasprotujejo razvojni kapici na 7.500 evrov, kjer bo izpad davčnih prihodkov manjši. Svojo razvojno kapico so postavili na 3.000 ali 4.000 evrov, kar pomeni, da bo izpad prihodkov desetkrat večji kot pri meji 7.500,« poudarja Simič; sam je sicer naklonjen kapici pri 8876,11 evra za vse.
»Moj občutek je, da so v Golobovi stranki to pisali v upanju, da ljudje ne bodo razumeli, kaj želijo povedati, sliši pa se lepo. Vse to je brez osnove in lep dokaz je, da v zadnjih štirih letih na tem področju niso naredili nič,« je do ukrepov Golobove vlade še kritičen Simič.
