Ministru Matozu diši veliko zazidljivo zemljišče v Izoli

Območje izolske ladjedelnice, ki se na 42.000 kvadratnih metrih razprostira na elitni lokaciji ob morju, bi bilo zanimivo za marsikaterega investitorja. A trenutno je ta prostor v rokah države, ki pa z njim - zaradi nerešenih postopkov z uporabniki, ki zasedajo to območje, ne more upravljati.

Območje nekdanje izolske ladjedelnice je bilo že v preteklosti predmet nepremičninskih špekulacij – najprej ga je leta 2007 od Galeb Grupa kupila družba Oil Metal Company za 21 milijonov evrov, potem pa ga je prodala Kraškemu zidarju in Konstruktorju Invest za 40 milijonov evrov. Po stečaju obeh družb je lastništvo nad območjem prešlo na DUTB, ki je zanj organiziral več dražb. Nazadnje so zanj neuspešno poskušali najti kupca leta 2021, in sicer za 6,6 milijona evrov. 

Država je zemljišča nekdanje ladjedelnice prevzela od DUTB - tedaj jo je vodil Franci Matoz in se aprila 2023 uradno vpisala v zemljiško knjigo kot edina lastnica nepremičnin. Upravljanje prostora je prevzelo ministrstvo za obrambo (MORS).

Zdaj pa naj bi območje dobilo novega upravljavca, in sicer ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Na čelu slednjega je ravno Matoz, ki si je torej na DUTB prizadeval za prenos lastništva na državo. Da se zdaj na tem območju pripravljajo nove spremembe, so nam na ministrstvu tudi potrdili: 

»Z ministrstvom za obrambo se pripravlja sporazum za prenos tega območja na ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Obstaja namera, da se navedeno območje uredi za potrebe policije in drugih služb, kar je bilo mišljeno že ob prenosu območja z DUTB na ministrstvo za obrambo. Lokalne skupnosti še nismo kontaktirali, saj za izpraznitev navedenega območja tečejo sodni postopki in je še preuranjeno delati konkretne načrte.«

Foto: Policija

Za katere namene točno potrebuje policija to območje? Katere dejavnosti so tam predvidene?

Na omenjenem ministrstvu so ponovili, da konkretnih načrtov še nimajo in da je o tem še preuranjeno govoriti.

So si pa na ministrstvu za obrambo leta 2022 zamislili, da bi na tej lokaciji združili vse državne organe, ki svoje pristojnosti izvajajo na morju, saj je območje nekdanje ladjedelnice dostopno in komunalno opremljeno, obala statično vzdržljiva za velika bremena, prav tako je zagotovljena ustrezna globina morja.

Na ministrstvu za notranje zadeve bi tja lahko selili svoja plovila, uprava za pomorstvo pa bi na tem območju spravila opremo, ki jo skupaj s civilno zaščito potrebujejo v primeru nesreč na morju, prav tako bi tu lahko skladiščili morebitne odpadke, ki bi jih naplavilo morje. Takratni notranji minister Aleš Hojs je izolskemu županu kljub temu zagotovil, da bodo upoštevali interes lokalne skupnosti.

Presenečeni uporabniki območja

O tem, da potekajo dogovori, da naj bi območje kmalu dobilo novega upravljavca, v podjetju Ladjedelnica Izola, ki tam deluje, ne vedo nič.

Govorili smo z enim od zastopnikov tega podjetja Alešem Bohincem. Dejal je, da je Ladjedelnica Izola poravnala vse obveznosti glede najemnine po pravnomočni sodbi do lastnika nepremičnin - države, za čas do 31. oktobra 2022.

»V teku je dogovor z MORS o plačilu primerne uporabnine, kot je že bila sodno določena, tudi za naprej.«

Na območju ladjedelnice deluje deset podjetij, ki plačujejo uporabnino Ladjedelnici Izola, pa čeprav ta nima sklenjenega nobenega pravnega razmerja z državo oz. ministrstvom, lastnikom območja. Kako je to mogoče?

Zapleteni poslovni odnosi ladjedelnice, države in upravljavca pristanišča  

Na področju Ladjedelnice Izola obstajata dve vrsti lastnine in tri vrste odnosov do lastnine. Prva lastnina je nepremičnina, katere lastnik je Republika Slovenija, druga lastnina je pristaniška infrastruktura, ki je v lasti Ladjedelnice Izola in jo je sodni cenilec ocenil na 2,5 milijona evrov. 

Odnosi do lastnine pa so trije, saj je tukaj še pristanišče, ki deluje pod pogoji Pomorskega zakonika in katerega upravljavec je Ladjedelnica Izola. Pristanišče mora imeti upravljavca, po samem zakonu. Tudi če bi Ladjedelnica Izola hotela pristanišče opustiti, tega ne more in ne sme storiti, brez sankcij. 

Izdane in veljavne upravne odločbe namreč podeljujejo Ladjedelnici status upravljalca pristanišča in jo zavezujejo k aktivnemu upravljanju pristanišča.

Odnosi do uporabnikov so urejeni tako, da Ladjedelnica skrbi za pristanišče skladno z obvezami, ki so naložene upravljavcu pristanišča: za varovanje območja, požarne rede in redno poravnavo stroškov vodne pravice in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (okoli 46 tisoč evrov letno), vzdrževanje pristaniške infrastrukture in intervencijsko vzdrževanje nepremičnin v lasti RS in plačilo tekočih stroškov (elektrike, vode, odvoz odpadkov ...). Za sorazmerni del teh stroškov ima z uporabniki pristanišča sklenjene dogovore o uporabnini.

Uporabnike v pretekosti že želeli deložirati

Država je sicer decembra 2025 želela uporabnike s tega območja deložirati. Deložacija pa se ni izvedla, saj je izvršitelj tik pred zdajci postopek preklical na poziv sodišča zaradi vloženega pravnega ugovora s strani uporabnikov območja. Zaradi preklica postopka in naknadnih pogovorov med obrambnim ministrstvom, občino Izola in predstavniki podjetij je bila deložacija ustavljena v prid dogovoru o ureditvi najemnih razmerij in ohranitvi ladjedelniške dejavnosti na tem območju.

Zgodba je torej zapleten gordijski vozel, zato je vprašanje, kako ga bo uspel minister Matoz razvozlati, če bo želel na tisto območje prestaviti policijo. 

»Če bi se morali seliti, bi potrebovali najmanj pet let,« je za Primorske novice že lani povedal drug zastopnik Ladjedelnice, znan jadralec Stanislav Žbogar, ki je obenem opozoril, da gre za edino območje v slovenski Istri, kjer je mogoče ustrezno servisirati lesena, ribiška, transportna in druga plovila: »Na obali ni drugih prostorov, kjer bi lahko izvajali tako obsežna dela.« 

Po podatkih družbe Ladjedelnica je med jesenjo in pomladjo na kopnem med 160 in 200 plovil.

Kaj pa za tamkajšnje območje predvideva novi občinski prostorski načrt? 

Novi občinski načrt bo začel veljati 26.11.2026 in predvideva: 

»Območje ladjedelnice se nahaja v enoti urejanja prostora EUP IZ-02/01 – BT. Osnovna dejavnost na predmetnem območju so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim ter športnim prireditvam. Dopustni spremljajoči dejavnosti sta gostinstvo in turizem. Prav tako je dopustna gradnja objektov za gostinstvo in turizem v povezavi s športom in rekreacijo ter parkovne ureditve,« so povedali na izolski občini. 

Dodali so še, da je za območje ladjedelnice predvidena izdelava projektnega natečaja za pridobitev urbanističnih rešitev in občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).