Premier je na začetku meseca napovedal krčenje javnega sektorja. O tem naj bi državljane vprašali na referendumu. Foto: Borut Živulović/F. A. Bobo
Nas čakajo trije novi posvetovalni referendumi? Janša je skrivnosten
Bo koalicija lovila zadnji vlak za razpis referendumov?
Vodja poslanske skupine Levica dr. Asta Vrečko je predsednika vlade vprašala, če bodo sklicali še tri posvetovalne referendume. Koalicija je nedavno napovedala, da bi državljani istočasno z zakonodajnim referendumom o interventnih ukrepih utegnili odločati o vprašanjih posvetovalne narave: o zakrivanju obraza, o zmanjšanju javne uprave ter o nižjih davkih na hrano in energijo.
Bo koalicija znova uporabila taktiko dodajanja posvetovalnih referendumov ali pa je lekcija izpred nekaj dni zadostovala?
Asta Vrečko, vodja poslanske skupine Levica, se je s poslanskim vprašanjem obrnila na predsednika vlade. Zanimala jo je inflacija posvetovalnih referendumov, tako teh, ki so bili na sporedu prejšnji teden kot tudi tistih, ki nas morda čakajo decembra.
Obregnila se je ob taktični manever vlade, ki je zakonodajnemu referendumu dodala tri posvetovalne, Janši pa očitala, da ne namerava spoštovati referendumske volje. Glede na njegov predlog, naj prispevek za RTV Slovenijo plačujejo samo tisti, ki so to podprli, ga je vprašala, ali naj takšna ureditev potem velja za vse referendume.
»Zdaj spet napovedujete tri referendume. Že za drugi zakon smo zbrali več kot 40 tisoč overjenih podpisov. Vaša taktika je zamegljevanje referendumskega vprašanja – tisti o davkih je podoben tistemu, ki je v interventnem zakonu, sledi zastraševanje ljudi o odpuščanju in zakrivanju obraza, kar zakonodaja prav tako že ureja. Ali boste sklicali še tri posvetovalne referendume?«
Janez Janša se je odgovoru o morebitnih novih posvetovalnih referendumih izognil.
Kaj je volja ljudstva, ko je to razdeljeno na pol?
Janša je opozoril, da ne gre mešati jabolk in hrušk oziroma zakonodajnih in posvetovalnih referendumov.
Izidi zakonodajnih, na katerih ljudje odločajo o nekem vprašanju, so obvezni. Če zakon na naknadnem referendumu ne dobi večine, ne velja. Tako je bilo tudi na super referendumskem dnevu in tu ni debate, je dejal.
Medtem so posvetovalni referendumi posvetovanje zakonodajalca z volilnim telesom, zato jih lahko razpiše samo državni zbor:
»Z vidika posvetovanja je vseeno, ali je pri 55-odstotni udeležbi pet glasov več za ali pa pet več proti. Lahko bi bilo tudi 10.000 glasov več proti, a bi bilo še vedno pol-pol. Nismo dobili nekega odločilnega rezultata, mnenje je deljeno.«
Pri tem se je navezal na izid glasovanja o RTV-prispevku. Žalostno je, tako premier, da polovica volivcev meni, da si nacionalna televizija, ki letno porabi 160 milijonov evrov in ima več zaposlenih kot Slovenska vojska vojakov, ne zasluži obveznega financiranja.
»Če hočete, da zakonodajalec ali večina v državnem zboru sledi volji ljudstva, kaj boste storili v tem primeru, ko je polovica za obvezni prispevek, polovica pa ne?« se je vprašal.
Vnovič je poudaril, da ni šlo za odločanje o zakonu, temveč posvetovanje.
Zamegljevanje bistva
Vrečko z odgovorom ni bila zadovoljna, zato je zahtevala njegovo dopolnitev ter ponovno vprašala, ali meni, da so potencialni referendumi primerni in ali jih bo podprl. Oba sta se nato vrnila k razpravi o RTV.
»Kar se tiče volje ljudstva, za katero pravite, da je bila tako jasno izražena – zakaj ste potem proti prostovoljnemu prispevku? Vsak, ki enako razmišlja kot vi, bo to z veseljem plačal in se ne bo nič spremenilo,« je napovedal premier.
Nato je Vrečko predlagala, da bi državni zbor o tem odgovoru opravil razpravo.
Nasprotovala je temu, da bi z »dodatnimi referendumi in manevri zamegljevali tisto, o čemer bomo resnično odločali 6. decembra, torej kako omejiti privilegijem nekaterih.«
Kakšna bo usoda preostalih treh posvetovalnih referendumov, za zdaj ostaja nejasno. Koaliciji je trenutno do njihovega razpisa zadržana. Čas za vložitvijo pobude ima približno do konca meseca oktobra.
Poslanci so na seji sicer zastavili 40 vprašanj. Iva Dimic, poslanka trojčka NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča, je denimo spraševala o dohodninski razbremenitvi srednjega razreda.
Kaj je interventni zakon?
Poslanci so prejšnji teden za datum naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije izbrali 6. december.
Zakon predvideva znižanje DDV za osnovna živila in nekatere energente, spremembe pri normiranih samostojnih podjetnikih, uvedbo socialne kapice na socialne prispevke, nižjo obdavčitev najemnin, odpravo prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih, spremembo dvojnega statusa upokojencev ter odpravo njihovega plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Omenjeni predlog so spomladi pripravili v sredinskem trojčku (NSi, Demokrati, Resni.ca), kot temelj, na katerem bi lahko osnovali novo vlado. Za referendum o njem so sindikati zbrali več kot 47.000 podpisov.
