Politični analitik doc. dr. Hočevar ocenjuje, da je na referendumih zmanjkalo približno 100.000 glasov, ki so jih stranke koalicije in Resni.ca prejele na marčevskih parlamentarnih volitvah. Foto: STA
Referendumski bumerang: vladni manever se je sprevrgel v politični udarec
Marko Hočevar poudarja, da so sinoči zmanjkali glasovi Resni.ce in dela Demokratov, Matevž Tomšič medtem ocenjuje, da je leva opozicija nedvomno dobila zagon ter spoznala, da je z referendumi mogoče rušiti vladne zakone.
Referendumski rezultati so razgalili šibkosti vladajoče koalicije, pokazali mobilizacijsko moč njenih nasprotnikov in razkrili razdeljenost volilnega telesa. Politična analitika opozarjata, da bi lahko sledila ostrejša in bolj umazana kampanja.
Referendumi so ponovno razdelili družbo: vladna stran je slavila pri vprašanjih o socialni pomoči in o volilni pravici tujcev, opozicijska pa pri RTV-prispevku in pri edinem zavezujočem zakonodajnem referendumu o parlamentarni preiskavi. Pri zadnjih dveh je zmaga precej krhka, glasovi po pošti in iz tujine so še na poti.
Kakšna sporočila še prinašajo izidi? Katere signale bi vlada morala prepoznati in upoštevati?
Remi je udarec za vlado
Prof. dr. Matevž Tomšič s fakultete za uporabne družbene študije je pri komentiranju previden, saj rezultati, še niso dokončni, izid nekaterih referendumov pa izjemno tesen. Za vladajočo koalicijo je to neuspeh, poudarja:
»To je udarec zanjo, četudi bi lahko rekli, da so rezultati 2:2, torej da je na dveh zmagala. Ampak to je bolj pirova zmaga oziroma tolažilna nagrada, ker je ključni referendum od teh – o parlamentarni preiskavi – izgubila, čeprav so ankete kazale, da bo zakon potrjen.«
Izkazalo se je, da ima levica za sabo omrežje različnih nevladnih organizacij, ki je bilo zmožno v zadnjih dneh izvesti veliko mobilizacijo, opaža prof. dr. Tomšič. Na to se vladajoči niso ustrezno pripravili; bili so precej bolj pasivni od tekmecev.
Medtem se doc. dr. Marku Hočevarju s fakultete za družbene vede zdi, da se je v zadnjega pol leta po državnozborskih volitvah zgodil premik: bodisi tisti, ki so volili za desne stranke, ne podpirajo desne politike na vseh teh področjih, bodisi del liberalnega volilnega telesa izrazito nasprotuje določenim temam, ki jih podpira vlada, pri drugih pa se strinjajo z njo, ocenjuje:
»Sporočilo je jasno: v družbi pri različnih tematikah obstajajo različni pogledi. Vlada ni uspela s svojim strateškim manevrom z več referendumi in – vsaj pri RTV – so se ušteli. Brez njega bi bil izid pri zakonodajnem referendumu verjetno bolj izrazit, vendar niso uspeli preprečiti blokade tega zakona. Tej koaliciji so, če vzamemo absolutne številke, kdo je koliko dobil na parlamentarnih volitvah, zmanjkali glasovi Resni.ce in dela Demokratov. Približno 100.000 glasov je pri določenih temah manj, kot so koalicijske stranke in njihova 'partnerica' Resni.ca dobile marca.«
Vprašanje je torej, ali tisti, ki so vladne stranke podprli na volitvah, zdaj niso glasovali ali je določen delež volil deljeno. Enako velja za liberalni del volivcev, razmišlja doc. dr. Hočevar.
Razdeljena javnost, negotova prihodnost javnega servisa
Glasovi so se precej enakomerno razporedili pri vprašanju RTV-prispevka. Prof. dr. Tomšič to razume kot nekakšen pat položaj. Čeprav še ni dokončno, katera opcija bo prevladala, je državljansko telo pri tem razdeljeno na pol. Zato bi težko rekli, da ima ideja o ukinitvi prispevka splošno podporo, hkrati približno polovica ljudi nacionalke nima za svojo ter je ne prepozna kot institucijo v javnem interesu.
»Ljudje so se o prispevku opredeljevali politično. Podporniki levice so bili proti ukinitvi, ker menijo, da nacionalka deluje njim v korist. Desni pol pa je ne prepozna kot svoje; predpostavljam, da se del desnih volivcev ni opredelil, ker je menil, da niti ukinitev prispevka ne bo kaj dosti prinesla in da se bo RTV še vedno financiral iz javnih sredstev. Tisti, ki zagovarjajo, da se ta ustanova ukine, so morda menili, da ukinitev prispevka ni dovolj.«
Da gre za neki pat položaj, se strinja Hočevar. Izkazalo se je, da vladne kritike na račun nacionalke niso zalegle. »RTV ne vidijo skozi prizmo Janeza Janše in velikega dela desne politike, ampak veliko bolj niansirano,« zato bi bilo treba drugače pristopiti k tej tematiki - torej da to ni breme, ampak kakšni morajo biti njeni cilji in naloge. Videti je, kot da je prišlo do preobrata in da politični boj ne poteka več za prevzem te institucije, ampak za njeno slabitev.
»V prejšnjih mandatih se je zdelo, da gre pri Janezu Janši – in pri liberalnih vladah – za poskus, kako jo podvreči strožji politični disciplini. Tokratni poskus je prej slabitev RTV in na ta račun krepitev komercialnih televizij, kjer desnica zaseda velik del prostora. Hkrati je del komercialnih televizij ideološko, vsaj glede gospodarsko-socialnih tem, izrazito na strani desne politike. In to je mogoče logika v ozadju: ne prevzem, ampak slabitev in preusmeritev gledalcev k drugim ponudnikom informacij,« predvideva.
Prihodnje kampanje bodo umazane
Vladne stranke so že napovedale nove referendume. Ji bodo rezultati zadnjih kakorkoli prekrižali načrte?
Ti posvetovalni referendumi ne bodo radikalno spreminjali vladne politike. Gotovo je, da so ne ravno v paniki, ampak da čutijo rahlo nelagodje glede interventnega zakona, po tem, kar se je zgodilo sinoči. V ozadju se bodo napele dodatne politične, medijske in kapitalske sile, saj kapital ni bil neposredno udeležen v teh referendumskih kampanjah, pri naslednjih pa zagotovo bo, napoveduje doc. dr. Hočevar:
»Pričakujem zaostritev in predvsem mnogo bolj umazano kampanjo, kjer se bodo različne vizije političnega, družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije precej izostrile. Vprašanje je, kako bo to medijsko okvirjeno in komunicirano v razmerju do volilnega telesa.«
Prof. dr. Tomšič pravi, da izid referenduma o parlamentarni preiskavi ni tako pomemben, ker bo tovrstne preiskave še možno izvajati, medtem ko bo referendum o interventnem zakonu ključen, zato mora biti sinočnji poraz za vlado dejansko nekakšno svarilo:
»na prihajajoči referendum se bodo morali bolje pripraviti, ker bo leva opozicija zdaj nedvomno dobila zagon, se okrepila in spoznala, da je z referendumi mogoče rušiti vladne zakone. Tu bo vlada morala najti neki način, kako se temu zoperstaviti.«
