Kako pa lahko volivec loči opozorilo varuhinje od političnih sporočil, ki jih prejme v tem času? »Volivk in volivcev ne gre podcenjevati. Pri Varuhu menimo, da je bilo sporočile zelo jasno. Poziv ne ponuja navodila, kako glasovati, ne ocenjuje referendumskih predlogov in ne daje prednosti nobeni strani,« so sporočili iz urada dr. Simone Bavdek Drenik. Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO
Se je v referendumsko kampanjo vmešala tudi varuhinja človekovih pravic?
Kampanja pred nedeljskim odločanjem na super referendumu se izteka, z njo pa tudi razprave o tem, kje so meje dopustnega javnega nastopanja. Primer gostovanja Flurine Ametaj na RTV Slovenija in njenega poznejšega nastopa na predvolilnem soočenju o volilni pravici tujcev je znova odprl vprašanje spoštovanja pravil javnega servisa. Poziv varuhinje človekovih pravic k razpravi pa je sprožil vprašanje, ali gre zgolj za opozorilo pred nestrpnostjo ali pa za posreden poseg v referendumsko kampanjo.
Potekajo še zadnje ure referendumske kampanje o štirih različnih vprašanjih: parlamentarni preiskavi, socialni pomoči, volilni pravici tujcev in RTV-prispevku. Opolnoči bo nastopil volilni molk in v nedeljo bodo na vrsti volivci.
Pred dnevi smo na Info360 poročali, da se je v kampanjo na svoj način vpletla tudi RTV Slovenija. V oddajo Debate z Bergantom so namreč povabili Flurino Ametaj, predsednico Zveze albanskih društev. Ta je nekaj dni kasneje v drugem studiu nastopala na predvolilnem soočenju o ukinitvi volilne pravice tujcev na lokalnih volitvah, tokrat kot predstavnica Kulturnega društva Gmajna, ter pozvala h glasovanju proti. V obeh primerih je bila tematika tako ali drugače povezana s tujci.
Takšno prakso vabljenja gostov sicer izrecno prepoveduje njihov etični in poklicni kodeks. Tako se v oddaje ne sme vabiti posameznikov, ki sodelujejo v volilni in referendumski kampanji, na RTV pa morajo ob vabilu preveriti, ali so ti v kampanjo slučajno vključeni.
Marsikdo je obrv prav tako dvignil ob sporočilu za javnost, ki ga je poslala druga varuhinja – tokrat varuhinja človekovih pravic dr. Simona Bavdek Drenik. Šlo je za njen poziv, zlasti politikom in organizatorjem kampanj, naj bo referendum dan demokracije, argumentov in spoštovanja ter preprečevanja nestrpnosti.
Pri tem ni imela v mislih konkretnih posameznikov; poziv je bil preventiven in usmerjen v oblikovanje standardov odgovorne javne razprave, so za Info360 povedali v njenem uradu.
Med drugim je zapisala, da so različna mnenja del demokracije, izvrševanje svobode izražanja pa vključuje dolžnosti in odgovornosti. Etika javne besede tako zahteva, da se izogibamo poniževanju in posploševanju, ki ljudi zaradi njihovega porekla, vere ali drugih okoliščin prikazuje kot manjvredne:
»Posebno skrbnost potrebujemo pri razpravah o migracijah in manjšinah. /.../ O migracijski politiki, vključevanju v družbo, spoštovanju zakonov, nadzoru nezakonitega priseljevanja ter zaščiti plač in delovnih pogojev moramo razpravljati odprto in na podlagi dejstev. Skrbi ljudi zaslužijo vsebinske odgovore. Posameznikov ali celotnih skupnosti pa ne smemo razvrednotiti zaradi njihovega porekla, socialnega položaja ali dela, ki ga opravljajo.«
Pojasnili so, da formalno varuh sicer ni med organizatorji kampanje pred nedeljskimi referendumi.
Poziv je podala v okviru svojega poslanstva varovanja in spodbujanja človekovih pravic. Te naloge ne prenehajo med volilnimi in referendumskimi kampanjami, so poudarili. Prav tako so podobna priporočila dajali tudi njeni predhodniki.
Je s tem zapisom posegla v kampanjo?
»Očitno je, da varuhinja s tem pozivom ne zagovarja določenega referendumskega izida in ne podpira nobenega organizatorja kampanje. V pozivu gre za način razprave, odločitev pri glasovanju pa ostaja v celoti stvar volivcev,« odgovarjajo v njenem uradu.
Varuhinja meni, da nikakor ne gre za kršitev referendumskih pravil. Pri tem se sklicuje na odločitev vrhovnega sodišča, ki je pred časom zavrnilo pritožbo pritožnikov, saj niso dokazali, da bi kršitve v kampanji vplivale na voljo volivcev ter da bi bil referendumski izid brez takšnih kršitev drugačen.
Po zakonu je varuh pri svojem delu neodvisen in samostojen. Pri svojem delu se ravna po ustavi in mednarodnih pravnih aktih o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri svojih intervencijah se lahko sklicuje tudi na načela pravičnosti in dobrega upravljanja.
