Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke, bo dobil dva nova nadzornika. Ali to pomeni, da bo spremenjeni nadzorni svet prevetril vrh banke?
Se stolček maje tudi notornemu Borutu Jamniku?
Predvidoma danes bo sprememba v nadzornem svetu SID banke, ki jo vodi eden najmočnejših ljudi slovenske tranzicije.
Do mandata vlade Roberta Goloba je bil Borut Jamnik statutarno varno zaklenjen v Modri zavarovalnici, ki jo je vodil enajst let. Za časa prejšnje vlade pa se je odločil prestopiti v bančništvo. Lani je kot predsednik uprave državne banke SID prejel 285.069 evrov bruto.
Vlada bo predvidoma danes posegla v nadzorni svet državne SID banke, ki jo vodil Borut Jamnik. To je bil sicer že načrt pretekli teden, a ga vlada ni realizirala.
Po naših informacijah bi se lahko poslovil Leo Knez, zdajšnji namestnik predsednika nadzornega sveta banke, ki je zaposlen na ministrstvu za finance in se mu mandat izteče februarja prihodnje leto. Moteča pa bi lahko bila tudi predsednik nadzornega sveta Matija Šenk, sicer predsednik uprave Vzajemne in John Michael Denhof, ki je bil imenovan marca letos. Oba veljata za kader blizu Boruta Jamnika.
Kdo vse bi lahko vstopil v nadzorni svet, ni znano, naj pa bi bil gotovo med njimi Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister.
Sogovorniki sicer pričakujejo, da bodo spremenjena razmerja sil v nadzornem svetu namenjena predvsem menjavi uprave banke. Razlog pa bi lahko našli tudi v slabšem poslovanju.
Letno poročilo za lani razkriva, da je Jamnik za svoje delo prejel 285.069 evrov bruto; preračunano na mesečno raven to znese nekaj več kot 23.755 evrov.
Skupina SID banka je lani ustvarila 3,7 milijona evrov čistega dobička, 5,3 milijona evrov manj glede na predhodno leto. Dobiček je bil tudi najnižji v zadnjih petih letih (Jamnik je vodenje banke prevzel spomladi leta 2023).
Če je zdaj pot za spremembe odprta, pa v preteklosti Boruta Jamnika v Modri zavarovalnici ni bilo mogoče zamenjati zaradi specifične ureditve upravljanja (statuta) zavarovalnice, njegovega močnega vplivnega omrežja, ki ga je stkal skozi leta ter podpore sindikatov javnega sektorja, sindikalist Branimir Štrukelj sedi v njenem nadzornem svetu že od leta 2011.
SID banka nasedla v poslu s fiktivnimi terjatvami
Nedavno se je državna SID banka ujela v »primorski trojček podjetij« (Humade, Venka Vojo in Globus&Histria), ki je obilno trgoval s fiktivnimi terjatvami in si tako napihoval bilance. Zdaj so vsa tri v stečaju.
Sogovorniki ocenjujejo, da je bila pri trgovanju s fiktivnimi terjatvami na delu organizirana kriminalna združba. Očitno je tej združbi nasedla tudi SID banka, saj je iz seznamov prijavljenih terjatev videti, da je največji upnik z nekaj več kot 6,7 milijona evrov terjatev.
Največ terjatev ima do podjetja Humade, ki se je ukvarjalo s posredovanjem delovne sile za Luko Koper, zdaj pa je po stečaju te posle prevzel znani primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver, skupaj s prestižnima avtomobiloma, ki ju je vozil nekdanji direktor podjetja Humade.
Vsa tri podjetja (Humade, Venka Vojo in Globus&Histria) so šla marca skoraj sočasno v stečaj, pred tem so več let medsebojno intenzivno poslovala in ustvarila mrežo medsebojnega trgovanja in odstopanja terjatev, regresnih jamstev in financiranja, ki so jim očitno nasedli številni.
Kriminalisti, so nam potrdili na koprski policijski upravi, preiskujejo sume kaznivih dejanj poslovne goljufije in ponarejanja poslovnih listin, povezanih z večmilijonskim oškodovanjem.
Stečajni upravitelji so se medtem znašli pred zahtevno nalogo, saj so ljudje, ki so sodelovali v poslih s fiktivnimi terjatvami izgubili spomin in tudi dokumentacijo.
»Podatkov o posameznih komitentih, kreditnih razmerjih, zavarovanjih in ocenah pričakovanega poplačila zaradi obveznosti varovanja bančne tajnosti SID banka ne razkriva,« so nam medtem odgovorili iz Jamnikove banke.
»Financiranje svojih strank odobravamo na podlagi takrat razpoložljivih informacij, predpisanih postopkov in strokovnih presoj. Morebitna odgovornost za poslovanje posameznih družb je v pristojnosti njihovih poslovodstev in, kjer je to relevantno, pristojnih organov. Morebitni finančni učinki posameznih primerov so ustrezno upoštevani v okviru sistema upravljanja tveganj, oblikovanja oslabitev in rezervacij, skladno z računovodskimi standardi ter regulatornimi zahtevami,« so še zapisali v odgovoru na naša vprašanja.
