Sta za vodenje Skoka v igri tožilca Mateja Gončin in Jaka Brezigar?

V skladu z zakonom bi specializirano državno tožilstvo (SDT) preimenovali v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK). Povečali bi število stalno imenovanih tožilcev z 10 na 25, ti bi dobili širše pristojnosti, za pomoč bi imeli posebno analitično in informacijsko enoto.

Stranke na levi je skrbelo predvsem, da ne bi nova vlada komisijo za preprečevanje korupcije vključila pod StKOK, pri čemer je šlo predvsem za ščitenje predsednice KPK Katarine Bervar Sternad, za katero je predsednica republike Nataša Pirc Musar po vztrajnem iskanju našla primerno funkcijo na KPK.

Ena od ključnih sprememb je krepitev vloge tožilcev glede na nacionalni preiskovalni urad, ki sodi pod policijo. V zadnjih letih v času Golobovega izbranca Darka Muženiča se je po besedah naših sogovornikov iz vrst SDT dogajalo celo, da NPU enostavno ni upošteval usmeritev SDT pri pregonu kaznivih dejanj.

Katarina Bergant "na nož"

A generalna državna tožilka Katarina Bergant je predlog ureditve, ki naj bi tožilstvo okrepila s kadri za pregon najzahtevnejših zadev korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala, v izjavi za TV Slovenija pričakala »na nož«:

»Na tožilstvu ocenjujemo, da vsebinske spremembe zakona niso takšne narave, da bi terjale tudi organizacijske spremembe z ukinitvijo SDT in nadomestitvijo z novim tožilskim organom. Gre predvsem za slabljenje državnega tožilstva na račun vpliva politike. Predvsem na kadrovske zadeve.«

Naši viri s tožilstva menijo, da Bergant zelo motijo določbe, po katerih bo vodjo specializiranega tožilstva po novem imenoval državni zbor in ne državnotožilski svet. Prav tako bo imel vodja tega tožilstva večjo avtonomijo pri kadriranju tožilcev. Recimo za podajo predloga za razpis za nove tožilce ne bo več potreboval soglasja generalnega državnega tožilca, pač pa le mnenje.

Poleg tega pravosodni minister pri oblikovanju predloga vladi za imenovanje specializiranega tožilca ne bo več vezan na mnenje državnotožilskega sveta, pač pa bo to mnenje neobvezujoče.

Specializirane tožilce bo sicer (enako kot druge) še naprej imenovala vlada.

Kot potencialnega vodjo StKOK naši sogovorniki omenjajo dva: Matejo Gončin iz SDT in Jako Brezigarja, ki se mu konec tega meseca izteče mandat predstavnika Slovenije na Evropskem javnem tožilstvu (EPPO).

Zobec: trenutni državnotožilski svet je bil večkrat izpostava interesov levega političnega pola

Glede trditve Katarine Bergant, da gre pri predlogu nove ureditve za povečan vpliv politike na avtonomijo tožilstva, je nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec prepričan, da je bil v preteklosti ravno državnotožilski svet večkrat izpostava interesov levega političnega pola.

Po njegovem bi sicer Bergant morala že pred časom odstopiti, med drugim zaradi povsem napačne politike pregona na področju kaznivih dejanj s strani pripadnikov romske skupnosti na območju jugovzhodne Slovenije, kar je eskaliralo z usmrtitvijo novomeščana Aleša Šutarja.

»Politiko pregona določa generalni državni tožilec in ukrepanje Bergant pri tem je bilo očitno napačno, generiralo je povečevanje kaznivih dejanj in pripomoglo k nevzdržnemu stanju.«

Sicer pa Zobec kot pozitivno označuje ustanovitev specializiranega sodišča za sojenje v teh najbolj zahtevnih kazenskih primerih. Sodnike bo na to sodišče imenoval sodni svet in ne več predsedniki okrožnih sodišč z letnim razporedom, pravi.

»Pri tem je šlo namreč tudi za klientelistična imenovanja sodnikov oziroma sodnic, ki so poskrbele, da na primer kazenske zadeve ljubljanskega župana Zorana Jankovića niso dobile epiloga.«

Penko: Predlog ne naslavlja problematike

Kritičen do predloga zakona pa je odvetnik Boštjan Penko, nekdanji sodnik in državni tožilec, pa tudi direktor urada za preprečevanje korupcije.

»Ta predlog prav v ničemer ne naslavlja tiste problematike oziroma tiste vrste korupcije, zaradi katere naj bi bil sploh potreben«.

Po njegovem gre za še eno »ad hoc« zadevo, ki je nastala le za to, da stranka Demokrati Anžeta Logarja izpolni dane politične zaveze. Ob tem sogovornik spomni tudi na hitro sprejet t. i. Šutarjev zakon, ki očitno ni prinesel želenih sprememb, ampak le dodatno zmedo in nepreglednost na področju kazenskega materialnega in procesnega prava.

»Kar se korupcijskih dejanj tiče, ni v predlogu zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala prav nič takega, zaradi česar bi morali ustanavljati nove pravosodne organe«. 

Brez analize?

Moti ga tudi, da je bil predlog pripravljen za obravnavo na vladi, preden bi bila sploh narejena in upoštevana kakršnakoli analiza o razlogih za neučinkovitost obstoječega sistema: 

»Bistveno vprašanje, ki bi si ga predlagatelj moral zastaviti, je, ali imamo v Sloveniji problem s sistemsko korupcijo, kar načeloma pomeni, da bi bilo treba nov organ postaviti izven sistema – saj ta ne deluje.«

Iz predloga zakona razbere, da bi Specializirano državno tožilstvo zgolj transformirali v nov organ - StKOK - in poleg dosedanjih dodali nekaj novih pristojnosti. Penko apelira na pristojne, tudi na vladno službo za zakonodajo, da zaustavijo sprejemanje obravnavanega zakonskega predloga.