Foto: posnetek zaslona Facebook N1
To so profesorji, ki so podprli »aktivističnega« dekana Uhana
Senat FDV je soglasno sprejel odločitev o javni podpori dekanu FDV. »Kot vselej bo Fakulteta za družbene vede v primeru nadaljnjih pritiskov ali poskusov omejevanja svobode izražanja ustrezno zaščitila avtonomijo mišljenja njenih zaposlenih, so zapisali. « Ali je res primerno, da položaj dekana fakultete zaseda človek, ki se aktivistično vpleta v postopek imenovanja novega mandatarja ter omalovažuje mlade moške, ki volijo desno?
»Članice in člani senata Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani izražamo javno podporo dekanu prof. dr. Samu Uhanu zaradi nedavnih poskusov političnih pritiskov in discipliniranja kritičnega mišljenja po njegovem medijskem nastopu.«
Tako so se odzvali v senatu FDV na pozive k odstopu dekana Sama Uhana po njegovih nedavnih aktivističnih izjavah. Pod podporo so se podpisali naslednji profesorji, študenti senatorji in študentke:
| Študentke in študenti senatorji: | Profesorji |
| Anže Behin | izr. prof. dr. Marinko Banjac |
| Anastasia Stanković | prof. dr. Tomaž Deželan |
| Antonia Radevska | izr. prof. dr. Vesna Dolničar |
| Teo Cvar | izr. prof. dr. Maša Filipovič Hrast |
| Lavra Malavašič | prof. dr. Marjan Hočevar |
| lekt. dr. Mojca Jarc | |
| izr. prof. dr. Jelena Juvan | |
| prof. dr. Monika Kalin Golob | |
| prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela | |
| izr. prof. dr. Marko Lovec | |
| prof. dr. Jernej Pikalo | |
| prof. dr. Klement Podnar | |
| prof. ddr. Aljoša Pužar | |
| izr. prof. dr. Ksenija Šabec | |
| prof. dr. Andreja Vezovnik | |
| prof. dr. Igor Vobič |
Ob tem dodajajo, da »univerza ni prostor prilagajanja nosilcem politične in ekonomske moči ter njihovim interesom. Ustvarjati mora razmere za kritično refleksijo in krepiti intelektualno integriteto. Tovrstni pritiski zadevajo ne le integriteto posameznega profesorja ali profesorice, temveč poskušajo z manipulacijo izrečenega spodkopavati svobodo javnega delovanja vseh članic in članov akademske skupnosti, avtonomijo univerze in vlogo javne kritike v družbi. «
Je primerno, da dekan poziva predsednico k izbiri mandatarja?
Dekan fakultete za družbene vede v Ljubljani Samo Uhan že nekaj časa razburja z izjemno politično pristranskimi izjavami.
Na zadnje so javnost razburile izjave v podkastu N1, kjer je Uhan mlade (moške) volivce, ki so na zadnjih volitvah pretežno volili desnosredinske stranke, označil, da ne razumejo povezave med davki in delovanjem javnih sistemov, da so mladi fantje z nižjimi stopnjami izobrazbe nosilci radikalnih vrednot, mizogini, da niti ne razumejo, kaj je oznaka desničar.
Še bolj pa je Uhan javnost šokiral s pozivom predsednici republike, da mandata za sestavo vlade pač ne more dati vsakomur, ki prinese 46 glasov, pri čemer iz konteksta izhaja, da je ob tem mislil na Janeza Janšo, predsednika SDS.
Na njegovo izvajanje se je usul plaz kritik, tudi z vrst akademskih kolegov. Profesor Žiga Turk ga je označil za domišljavega, pri čemer naj bi mu manjkalo intelektualne ponižnosti. Matej Lahovnik pa je ocenil, da bi oba s Turkom končala na etični komisiji Univerze, če bi o študentih, ki so volili levico, izjavila, kar je Uhan izjavil o teh, ki so volili desnico. Če pa bi bila v procesu habilitacije, pa bi ostala brez službe na Univerzi.
Kako poteka postopek razrešitve dekana?
Glede na statut Univerze v Ljubljani lahko rektor univerze razreši zgolj na temelju obrazloženega sklepa senata članice (v tem primeru FDV), ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh članov senata članice. Po poslovniku senata FDV seje senata sklicuje dekan (torej Samo Uhan) na lastno pobudo praviloma enkrat mesečno oz. na zahtevo posamezne katedre ali stalnega delovnega telesa senata.
Kot že zgoraj navedeno, so profesorji FDV Sama Uhana soglasno podprli.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na Univerzo v Ljubljani. Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
