side-text
Politika

Ugrabljena Slovenija

Bliža se odhod Svobode in Roberta Goloba v opozicijo, v nekaterih državnih družbah pa so si vodilni že pred tem in celo skoraj leto dni pred iztekom aktualnega mandata zagotovili nov mandat in službo; to se je zgodilo na primer v Slovenskem državnem holdingu (SDH) in Telekomu Slovenije. V teh dneh pa je v teku razpis za vodstvo Kapitalske družbe, ki mu mandat poteče šele januarja oziroma februarja prihodnje leto.

So ta kadrovanja pravočasna ali predčasna in morda tudi sporna? To smo med drugim vprašali gosta tokratne oddaje V središču. Vabilu se je odzval dr. Miha Juhart, profesor za področje civilnega in gospodarskega prava ljubljanske pravne fakultete, ki je bil v preteklosti med drugim član nadzornih svetov nekaterih državnih družb, vodil pa je tudi upravni odbor nekdanjega DUTB (slabe banke) ter Andrej Božič, svetovalec, izkušen gospodarstvenik, ki je nekaj let vodil Steklarno Hrastnik ter bil član uprave SDH.

Juhart: V SDH ni potrebe po kontinuiteti

Profesor Juhart opozarja, da vsako predčasno imenovanje ni v nasprotju z dobro prakso korporativnega upravljanja, predvsem seveda je tako tam, kjer je treba zagotavljati kontinuiteto vodenja in v takšnih primerih so predčasna imenovanja celo zaželena, saj gre za nekaj, kar je v dobro družbe.

Primer SDH in predčasnega imenovanja Žige Debeljaka za drugi mandat predsednika uprave pa nujna kontinuiteta ni tisto, kar bi predstavljalo argument za predčasno imenovanje.

Gosta sta povedala, kako vidita povolilno dogajanje v parlamentu te dni. Juhart obžaluje, da se je Slovenija razpolovila na dva približno enako močna politična bloka in si želi, da bi bila politika pat položaj vendarle sposobna premakniti, ne glede na osebne zamere, ideološke in vsebinske razlike med poloma in njunima glavnima protagonistoma, ki očitno ne zmoreta sodelovati in se že vnaprej izključujeta.

Božič pa pravi, da zaradi duševnega miru medije, ki poročajo o dogajanju na političnem parketu, spremlja manj, da pa si želi, da bi se politika začela pogovarjati o vsebini.

Sogovornika sta kritična do politike, ki državna podjetja vidi kot svoj plen, kar se izkaže po vsakokratnih volitvah. Vsak od njiju je navedel tudi osebno izkušnjo na to temo.

Andrej Božič, nekdanji član uprave SDH, je razkril primer, ko je eden od sofinancerjev politične stranke za protiuslugo pričakoval imenovanje v nadzorni svet enega od državnih podjetij. Kritičen je do poslušnih nadzornikov, ki na svoji funkciji strežejo interesom politike in ne interesom podjetja, ki ga nadzorujejo.

Juhart pa je navedel celo primer osebe, ki ji je bila nadzorniška funkcija obljubljena v zameno za ploskanje v predvolilnih oddajah. 

V Petrolu je vlada delovala v škodo družbe in proračuna

V pogovoru smo se dotaknili tudi spora med SDH in upravo ter nadzorniki Petrola. Zadnja nesoglasja so se dotikala zavrnitve zahteve države (v njenem imenu je to SDH), da se na skupščino uvrsti tudi zahteva po reviziji določenih segmentov poslovanja naftnega trgovca. SDH je bil neuspešen. 

Juhart je kritičen do zahteve SDH in ocenjuje, da je zahteva za revizijo presplošna, po njegovem mnenju so organi Petrola z zavrnitvijo ravnali pravilno. 

»Država se v tej zgodbi čudno obnaša, na eni strani je namreč dejstvo, da je Petrol zasebna delniška družba in da se v takšni gospodarski družbi država ne more obnašati, kot da bi v njem želela uveljavljati javni interes na račun delničarjev. Država ima v Petrolu povsem enak položaj kot kakšen drug delničar,« je prepričan.

Kritičen je tudi do, kot pravi, ene najbolj norih potez Golobove vlade, ki je omejila cene bencina na avtocestah pred turistično sezono.

»Tukaj je šlo direktno za potezo, ki je bila usmerjena proti Petrolu, proračun na drugi strani pa je ostal zato brez dela prihodkov od tistih tujcev, ki polnijo bencinske rezervoarje med tranzitom čez Slovenijo na avtocestah. Včasih je res težko razumeti, po kakšnih mehanizmih pravzaprav odloča vlada.«

Božič je povzel nekaj projektov, ki so jih skušali udejanjiti na SDH, ko je bil član uprave, a so jih preprečili interesni centri moči in zakulisni pritiski, kot se je na primer zgodilo s turističnim holdingom, ki ga je načrtoval nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Na SDH se je Božič srečal tudi s primerom, ko je nekdo, ki je stranko podprl z deset tisoč evri donacije povedal, da je bilo dogovorjeno, da v zameno dobi nadzorniško funkcijo v državnem podjetju. Srečal se je tudi s kandidatom, ki ni imel drugih vodstvenih izkušenj, razen tistih, da je vodil manjšo skupino gasilcev.

Je rešitev pred temi posegi politike torej prodaja še zadnjega državnega premoženja? Kako transparentno je delovanje SDH, ki ne želi razkriti na primer niti meril za kadrovanje v orožarski holding Dovos, pač pa gre raje na sodišče? Kako delujejo sprege med mediji, ki so plačani, da nečesa ne vprašajo, in državnimi podjetji? Bo kaj drugače, če nova vlada ukine SDH in ustanovi demografski sklad? O vsem tem smo se pogovarjali z gostoma. 

Nismo pa mogli niti mimo komentiranja izjave pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata, da je »Slovenija ugrabljena« ob aferi Black Cube, ki je razkrila sume koruptivnih spornih praks delovanja.

Pogovor, ki ga je vodila novinarka Suzana Kos, smo končali z mislijo, da »ugrabljena država ni nujno tista, kjer vlada kaos, temveč tista, kjer je red oblikovan po meri peščice in ne po meri skupnega dobrega«. Vabljeni k ogledu!