Statistika dela tožilke, ki je imela v rokah večino primerov Zorana Jankovića, močno odstopa od povprečne statistike. Foto: uredništvo
Zoran Janković glede farmacevtke zavaja, nikoli ni bil oproščen
Ljubljanski župan je izjavil, da je glede afere farmacevtka višje sodišče ugotovilo, da je nedolžen. Sodni arhivi ne potrjujejo njegovih besed.
Na ljubljanskem višjem sodišču so za Info360 povedali, da sodnega postopka zoper Jankovića v zadevi farmacevtka pri njih ni bilo in tudi sicer sploh ni bilo. Tožilka, ki je vodila zadeve, je bila povsem neuspešna, a nadzora nad njenim delom ni bilo. Da prisluhov in prepisov pogovorov med farmacevtko in Jankovićem, v katerih so kriminalisti ugotovili, da je župansko funkcijo zlorabil za spolne usluge, ne bi smeli zavreči, je ugotovilo leta zatem ustavno sodišče.
V predvolilnem intervjuju za drugi najbolj brani portal pri nas, portal Siol, je Zoran Janković izjavil, da je sodišče ugotovilo, da je glede farmacevtke nedolžen in da je to konec zgodbe.
Izjava nas je presenetila, preverili smo jo na višjem sodišču v Ljubljani, ki njegovo izjavo demantira.
»V zvezi z vašim vprašanjem vam sporočamo, da je bil postopek v zadevi, o kateri sprašujete, ustavljen v fazi odločanja o zahtevi za preiskavo. Posledično se o krivdi Zorana Jankovića v tej zadevi ni odločalo,« so nam po preverjanju svojih arhivov sporočili s sodišča.
V zvezi z domnevnim Jankovićevim spolnim predatorstvom kroži vrsta govoric, vplivnež Aleksandar Repić, sicer njegov protikandidat na nedeljskih volitvah, je na družbenem omrežju objavil video, v katerem je trdil, da je njegova zadnja žrtev nova direktorica Ljubljanskega živalskega vrta in da je to povedala svojim prijateljicam.
Suzana Gajić pravi, da so navedbe popolnoma neresnične in tako absurdne, da ne zaslužijo nobenega komentarja.
Na vprašanje, ali bo zaradi navedb Repića tožila, ni odgovorila.
V aferi farmacevtka ljubljanski župan torej ni bil deležen sojenja, čeprav bi ga po mnenju naših sogovornikov to vendarle lahko doletelo - ne glede na to, da je tožilka Blanka Žgajnar - zamudila rok za vložitev obtožnice na temelju prisluhov. Županove seksualne stike s farmacevtko so kriminalisti ujeli, ko so mu zakonito prisluškovali v eni od korupcijskih zadev na temelju sodne odredbe.
V tožilstvu zdaj pojasnjujejo, da so pri možnosti nadaljnjega pregona upoštevali obstoječe dokazno gradivo v predmetni zadevi. Pri tem je bila upoštevana odločitev sodišča, ki je določene dokaze izločilo, tudi ob uporabi doktrine sadeža zastrupljenega drevesa, o katerem smo pisali tudi v zgornjem članku:
» zaradi česar se tožilstvo na vsebino teh dokazov ne sme opreti. Ponovni začetek kazenskega postopka je skladno z določbami Zakona o kazenskem postopku (ZKP) mogoč le ob predložitvi novih dokazov, torej dokazov, ki v trenutku prvotnega odločanja niso bili v spisu ter ki niso bili predmet izločitve dokazov oz. bi izvirali iz tako izločenih dokazov,« je za Info360 odgovoril mag. Ivan Pridigar, višji državni tožilec in vodja specializiranega državnega tožilstva.
Iz tega lahko sklepamo, da tožilstvo pregona zoper Jankovića v zvezi s farmacevtko ne bo nadaljevalo.
Zoper Zorana Jankovića je tožilstvo vložilo doslej šest kazenskih obtožnic, pri čemer se je na sodišču (glavna obravnava) znašel le v petih zadevah, saj je bila zadeva v zvezi z afero farmacevtka ustavljena še pred začetkom sojenja, tri sojenja so se končala s pravnomočno oprostilno sodbo, dva postopka v povezavi s projektom Stožice pa še vedno potekata.
Nikakršen uspeh tožilke; ali kdo preverja njeno delo?
V večini omenjenih kazenskih zadev je postopke vodila specializirana državna tožilka Blanka Žgajnar in vse je izgubila. Rezultat njenega dela močno odstopa od statistike tožilskega dela, ki razkriva, da se večina (več kot 90 odstotkov) konča z obsodilno sodbo.
Težko si je razložiti odstopanje, ki se kaže v njeni obravnavi primerov, povezanih z Zoranom Jankovićem. Zakaj je Blanka Žgajnar v teh primerih povsem neuspešna?
Odstopanje od statistike tožilskega dela napotuje k vprašanju, ali je bil zoper tožilko v Jankovićevih primerih uveden strokovni nadzor nad njenim delom. Je svoje delo opravila dobro ali morebiti (namenoma) nemarno?
Odgovor je jasen, nadzora ni bilo.
»V zvezi z vašimi novinarskimi vprašanji vas obveščamo, da zoper državno tožilko v nobeni od zadev, o katerih poizvedujete, izredni strokovni nadzor ni bil uveden,« so nam sporočili z vrhovnega državnega tožilstva.
Kako je padla zadeva farmacevtka
Na vrhovnem državnem tožilstvu so natančno popisali, kako je v zadevi farmacevtka ukrepalo tožilstvo:
- 10. aprila 2017 je vložilo zahtevo za preiskavo;
- 19. junija 2017 je preiskovalna sodnica izdala sklep o »izločitvi nezakonito pridobljenih oziroma nezakonito uporabljenih dokazov« ter ugodila predlogu obrambe za uničenje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov;
- zoper sklep sodišča o izločitvi dokazov je tožilstvo vložilo pritožbo, ki jo je višje sodišče zavrnilo, in pritrdilo odločitvi preiskovalne sodnice. Razlog: tožilka je bila prepozna s pritožbo.
-vrhovno državno tožilstvo je na vrhovno sodišče vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri se je sklicevalo na pridobljeno avtentično razlago državnega zbora z dne 22. novembra 2017, s katero je le ta podal razlago četrtega odstavka 153. člena in 154. člena zakona o kazenskem postopku (ZKP) in pritrdil stališču tožilstva, da navedena člena ne določata prekluzivnega roka, temveč gre za instrukcijski rok. (Instrukcijski rok je priporočen rok, ki ni vezan na posledice, medtem ko je prekluzivni rok obvezujoč in vezan na posledice.)
-vrhovno sodišče je 13. septembra 2017 zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti in kot neutemeljeno ocenilo sklicevanje tožilstva na avtentično razlago državnega zbora, češ da njegova avtentična razlaga za sodišča ni obvezujoča;
-27. septembra 2018 je generalni državni tožilec na ustavno sodišče RS vložil zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 153. in drugega odstavka 154. člena ZKP s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb;
- ustavno sodišče je 3. junija 2021 v svoji odločbi poudarilo, da je vrhovno sodišče odstopilo od stališča ustavnega sodišča glede avtentične razlage zakona in zapisalo, da je upoštevaje ustaljena stališča ustavnega sodišča glede avtentične razlage zakona treba rok iz 153. člena in 154. člena ZKP v tej fazi postopka pred ustavnim sodiščem šteti kot instrukcijski rok. Odločilo je tudi, da sta bila navedena člena v neskladju z ustavo.
To pomeni, da je državna tožilka ob vložitvi zahteve za preiskavo leta 2017 v zadevi »farmacevtka« ravnala v skladu z dolgoletno tožilsko in sodno prakso glede razumevanja rokov iz 153. in 154. člena ZKP.
O izločitvi in uničenju dokazov (prisluhov) zoper Zorana Jankovića v zadevi farmacevtka je odločila preiskovalna sodnica Mojca Kocjančič, ki sicer v roke dobi nenavadno velik delež kazenskih zadev zoper Zorana Jankovića, nikoli pa ga ne obsodi.
