Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo
Dan pred glasovanjem o Janši, ustavni sodniki o RTV, ki so ga dopustili »očistiti«
Naključje ali strah, da bi Janša storil isto kot Golob? Bodo ustavni sodniki pritrdili čistki Golobove vlade ali novelo razglasili za neustavno iz strahu pred Janšo?
Pred natanko tremi leti so ustavni sodniki Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar odpravili zadržanje uveljavitve novele zakona o RTV Slovenija in omogočili vladi Roberta Goloba največjo kadrovsko čistko v zgodovini javnega medija. Ustavno sodišče je takoimenovano depolitizacijo oziroma čiščenje vseh, ki niso »naši«, nemo opozovalo kar tri leta, le dan pred odločanjem v državnem zboru o Janezu Janši za novega mandatarja, pa je novela na mizi sodnikov. Naključje ali strah?
Na dnevnem redu današnje seje ustavnega sodišča je odločanje o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki jo je sprejela vladajoča koalicija pod vodstvom premierja Roberta Goloba leta 2022.
Pobudo za presojo ustavnosti zakona je konec leta 2022 vložil nekdanji predsednik programskega sveta RTV Peter Gregorčič z nekaj drugimi tedaj vodilnimi v tem javnem zavodu.
Kasneje je pobudo na ustavno sodišče naslovil še državni svet.
Maja 2023 zelena luč za "čiščenje"
Ustavno sodišče je januarja 2023 uveljavitev novele zadržalo, po obisku evropske komisarke Vere Jourove pa 26. maja 2023 zadržanje umaknilo.
To je omogočilo uveljavitev novele zakona, s čimer so se konstituirali novi vodstveni organi na javnem zavodu, nekdanjim programskemu in nadzornemu svetu ter vodstvu RTV-ja pa so mandati prenehali. Novo vodstvo RTV je nato nadaljevalo s kadrovsko čistko vse do novinarskih vrst, ustavni sodniki pa so to nemo opazovali; vse do danes namreč niso odločili o tem, ali je novela skladna s slovensko ustavo.
Razveljavitev novele dan pred glasovanjem v DZ o Janši kot mandatarju bi simbolno pomenila, da so ustavni sodniki pri opisanem čiščenju kolaborirali z odhajajočo vlado. Nerazveljavitev novele pa prosto pot čiščenju naslednika.
Brez politične odgovornosti
Pred današnjo sejo ustavnega sodišča, ki se je v zadnjih mesecih z zamenjavo dela ustavnih sodnikov nagnilo še bolj v levo, smo govorili z ustavnim pravnikom dr. Matejem Avbljem, ki je tudi avtor Gregorčičeve pobude za oceno ustavnosti zakona. Pravi, da v celotnem trajanju mandata vlade, ki je »depolitizirala« RTV Slovenija, ustavno sodišče ni uspelo slovenski javnosti povedati, ali je bilo to ravnanje skladno z ustavo. Tako je hočeš nočeš dopustilo ta vladni poseg.
»Gre za konkludentno ravnanje, iz katerega se da sklepati, kakšna je bila volja teh ustavnih sodnikov. Odločili so se vladi pustiti povsem proste roke. Tudi, če bo odločitev zdaj takšna, kot jo terjajo evropski ustavnopravni standardi, zanjo tisti, ki so neustavno stanje povzročili, ne bodo odgovarjali v političnem smislu, saj bo prišla druga vlada.«
Tveganje pravne džungle
Veljavni standardi evropskega ustavnega prava ustavnim sodnikom ne dajejo nikakršne druge možnosti, kot da pobudi ugodijo in ugotovijo, da je zakon iz leta 2022 protiustaven, poudari Avbelj. Če zakona ne bodo razveljavili, bo to še en dokaz več o (ne)strokovnosti sedanje sestave ustavnega sodišča.
»V primeru zavrnitve pobude bi vzpostavili standard ravnanja za vsako prihodnjo vlado. To bi bila pravna džungla, saj bi lahko vsaka vlada z zakoni masakrirala tiste, ki niso po njeni politični volji.«
Na ustavno sodišče smo vprašali, ali je njihova časovnica kakorkoli povezana z dejstvom, da bo v petek glasovanje o Janezu Janši za novega mandatarja. Odgovorili so zgolj, da:
»bo ustavno sodišče nadaljevalo z obravnavo navedene zadeve.«
