Sodni svet bi za vrhovnega sodnika človeka, ki je nameraval nezakonito zapreti novinarja

Poslanci v mandatno-volilni komisiji državnega zbora (DZ) podpore za imenovanje večinsko niso odrekli samo višjemu sodniku Borisu Gabrijelu Hrovatu, pač pa še trem kandidatom za nižja sodniška mesta.

Za zavrnitev so bili poslanci iz vrst vladajoče koalicije in stranke Resnica, podporo za imenovanje pa so izrazili pri opoziciji. Dokončno bodo o kandidatih sicer odločali na plenarni seji državnega zbora, predvidoma še ta mesec. 

Zaskrbljeni člani sodnega sveta

Največjo pozornost v javnosti je pritegnila zavrnitev višjega sodnika Borisa Gabrijela Hrovata, trenutno vodje kazenskega oddelka na višjem sodišču v Ljubljani. Pri sodnem svetu so v zvezi z ravnanjem poslancev v izjavi za javnost na dan odločanja v DZ zapisali:

"Sodni svet z resno zaskrbljenostjo in začudenjem ugotavlja, da Mandatno-volilna komisija Državnega zbora na današnji 3. redni seji ni podprla treh predlogov za izvolitev na sodniška mesta in enega predloga za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika, pri tem pa poslanci, ki predlogov niso podprli, za svojo odločitev niso podali nobenih razlogov ali pojasnil."

A z resno zaskrbljenostjo in začudenjem bi javnost lahko pospremila tudi odločitev sodnega sveta. Na položaj sodnika na najvišji stopnji rednega sodstva so člani tega organa soglasno predlagali imenovanje nekoga s takšnim madežem na sodniški karieri, kot ga ima on.

Gabrijel Horvat je namreč član sodnega senata na višjem sodišču v Ljubljani, ki je nameral marca 2022 novinarja Bojana Požarja, lastnika in urednika portala pozareport, nezakonito spraviti za zapahe.

Na obravnavi sploh ni bil dolžan biti

Šlo je za postopek kazenske tožbe zoper Požarja s strani Saša Todorovića in Uroša Hakla, nekdanjih lastnikov časnika Večer, ki sta novinarju zaradi članka o njima očitala žaljivo obdolžitev. Na prvi stopnji je bil novinar oproščen (kasneje tudi pravnomočno), tožnika pa sta se pritožila na ljubljansko višje sodišče.

Senat višjih sodnikov v sestavi Gabrijela Hrovata, Igorja Mokorela in Katarine Turk Lukan je za eno od obravnav, kjer udeležba novinarja ni bila obvezna (!), odredil prisilno privedbo, češ da Požar neutemeljeno ni prišel na prejšnjo obravnavo, na kateri prav tako niti ni bil dolžan biti. 

A ker novinarja na naslednjo obravnavo 23. marca 2022 ni bilo, privedba pa ni bila uspešna, so na obravnavi izdali sklep o priporu novinarja do 30 dni.

Pripor je preprečilo vrhovno sodišče, ki je še pravočasno, v zelo kratkem zakonskem roku dveh dni ugodilo Požarjevi pritožbi in sklep o priporu razveljavilo.

Vrhovni sodniki so v obrazložitvi svojega sklepa poudarili, da 

"odreditev pripora nikakor ni bila nujna, predvsem, ker je ravno v vabilu na obravnavo, razpisano za 16. 3. 2022 sodišče obtožencu sporočilo, da v določenih primerih njegova navzočnost na obravnavi ni nujna."

Požar niti ni bil seznanjen z možnostjo pripora, so še zapisali na vrhovnem sodišču in dodali:

"Nobenega dvoma ni, da pomeni pripor poseg v pravico do osebne svobode, v katero je sicer dopustno poseči, vendar le pod pogoji, ki jih določa ustava."

Zgolj v diktaturah in avtoritarnih režimih

Sodniki višjega sodišča so se sicer v odredbi za pripor sklicevali na določbo zakona o kazenskem postopku, namenjeno obtožencem, ki se izogibajo navzočnosti na glavni obravnavi, toda kot omenjeno, ta navzočnost v konkretnem postopku sploh ni bila obvezna. Požar, ki je bil na prvi stopnji oproščen, se vabilom na obravnave višjega sodišča niti ni izmikal.

Opozoriti velja, da novinarje v zvezi z njihovim delom zapirajo zgolj v diktaturah in avtoritarnih režimih, nikakor pa ne danes sredi Evropske unije.

Požar je tik po sporni odreditvi pripora tri višje sodnike, ki so posegli v njegovo pravico do osebne svobode, naznanil na policijo zaradi kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja.

Tožilstvo je ovadbo zoper njih po štirih letih (!) letos zavrglo in to pred kandidaturo Gabrijela Hrovata za položaj vrhovnega sodnika. Tako so ga pred odločanjem o kandidaturah razbremenili tega predkazenskega postopka.

"Potrditev delovanja sodnega sistema"

Na sodnem svetu pod vodstvom odvetnice Urške Kežmah smo zato poizvedeli, zakaj so soglasno julija letos Gabrijela Hrovata s takšnim madežem na karieri kot enega od šestih kandidatov predlagali v imenovanje državnemu zboru.

Neuradno smo izvedeli, da je na svoji predstavitvi pred člani sodnega sveta glede odreditve pripora novinarju dejal, da je šlo pač tedaj za napako.

Po besedah podpredsednika sodnega sveta, vrhovnega sodnika Mateja Čujoviča:

"je šlo za pripor zaradi zagotovitve navzočnosti po 307. členu ZKP, ki z delom novinarja ni imelo nobene zveze."

To ne drži, saj je bil kazenski postopek zoper novinarja na zasebno tožbo začet ravno zaradi novinarjevega članka. Torej ni šlo za recimo rop,  povzročitev hude poškodbe, posilstvo ali katerokoli drugo kaznivo dejanje, pač pa posledica neposrednega dela novinarja. Čujovič nadaljuje:

"Dejstvo, da je bila odločitev naknadno ocenjena kot napačna in zato razveljavljena, samo po sebi ne more biti odločilno merilo pri presoji njegove primernosti za mesto vrhovnega sodnika. Napake v sodnih postopkih so neizbežne."

In nadaljuje s klasično razlago s strani sodstva. Podpredsednik sodnega sveta namreč pove, da

"dejstvo, da je bila določena odločitev pozneje razveljavljena, potrjuje delovanje sodnega sistema in sposobnost popravljanja morebitnih napak."

Namerno nezakonito ravnanje?

Vzemimo primerjavo. Na primer izpustitev iz zapora Milka Noviča, ki je bil po krivici štiri leta zaprt zaradi umora vodje Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Je mar ta štiriletni neupravičen zapor dokazal, da sodni sistem v Sloveniji odlično deluje?

Takšna napaka Gabrijela Hrovata po mnenju sodnega sveta ne more biti odločilno merilo pri presoji primernosti kandidata za vrhovnega sodnika. Treba je presojati celovito na podlagi kandidatovega znanja, izkušenj, dosedanjega dela, sposobnosti pravnega argumentiranja, ne pa ene odločitve, izvzete iz širšega konteksta, pojasni Čujovič.

Z današnjega vidika bi bila presoja lahko drugačna, kot je v razgovoru s člani sodnega sveta samokritično razmišljal predlagani kandidat, vendar je treba odločitev vrednotiti v kontekstu okoliščin, pravnih izhodišč in presoje, s katerimi je senat razpolagal v času odločanja, ne zgolj z vidika poznejšega izida postopka.

Pojasnilo sodnika so na sodnem svetu ocenili kot primerno. Na vprašanje, kdo so bili ostali kandidati ob Gabrijelu Hrovatu (skupaj jih je bilo šest), nam s sodnega sveta niso odgovorili, ker izbirni postopek še ni zaključen,

"zato bi posredovanje podatkov o drugih kandidatih v tej fazi lahko škodovalo izvedbi postopka."

Poznavalci so sicer tega višjega sodnika ocenili kot strokovnega, sposobnega in izkušenega, zato dopuščajo možnost, da dejansko v tem primeru ni šlo za napako, pač pa za namerno nezakonito ravnanje celotnega senata višjega sodišča v škodo "zanje motečega novinarja", ki piše kritično o sodstvu.

In še glede upokojenega višjega sodnika Igorja Mokorela, ki je sprejel "napačno odločitev" skupaj z Gabrijelom Hrovatom in sodnico Turk Lukan v senatu. Novembra 2023 je Mokorel s strani tedanjega predsednika vrhovnega sodišča, razvpitega Miodraga Đorđevića, prejel medaljo za življenjsko delo na področju pravosodja.