Ali mora biti jasneje določena meja med sindikalnim zastopanjem zaposlenih ter referendumsko kampanjo, se sprašujejo koalicijski poslanci. Foto: STA
Koalicija z Resni.co zahteva zaščito šol in fakultet pred sindikalnim aktivizmom
Koalicijske stranke so se z Resni.co povezale v boju proti sindikatom, ki so po njihovih ocenah politično agitirali v prid zbiranju podpisov za sklic referenduma o interventnem zakonu. Sprejeli so sedem sklepov o tej tematiki.
Državni organ, šola ali učitelj ne sme zlorabiti šolskega prostora za vsiljevanje enostranskih političnih ali svetovnonazorskih stališč, so prepričani predlagatelji današnje nujne seje odbora za izobraževanje.
Sindikati so prejšnji teden, dvanajst dni pred iztekom roka, zbrali podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. A na njihove aktivnosti je padla senca dvoma, saj so s šolskih in fakultetnih hodnikov prihajali očitki o neprimerni sindikalno-politični agitaciji.
Zadnje so zdaj pod drobnogled vzele koalicijske poslanske skupine, ki so skupaj z Resni.co danes zahtevale nujno sejo odbora za izobraževanje, mladino in znanost z eno točko: zaščita otrok in mladih pred sindikalnim aktivizmom ter varovanje avtonomije izobraževalnega prostora.
Referendumski letaki v izobraževalnih prostorih
Iz sklica zanjo izhaja, da so v prvem tednu zbiranja podpisov za omenjeni referendum (na začetku septembra) prejeli več sporočil in fotografij spornega in politično motiviranega zbiranja podpisov sindikatov, ki se je odvijalo na osnovnih, srednjih in visokih šolah. Podobno se je dogajalo že spomladi.
Dijaki in študenti pravijo, da so bili izpostavljeni letakom, poleg tega pa so doživljali pritiske, da bi tudi sami prispevali svoj podpis.
Pri tem opisujejo še ravnanje ljubljanske filozofske fakultete, ki je v svojih prostorih dovolila sindikalna propagandna gradiva. Zaradi tega poslanci podporo politično pristranskemu delovanju prav tako očitajo vodstvu univerze.
Omenjajo letake visokošolskega sindikata, ki so viseli po šolah in fakultetah, pri čemer ni jasno, ali so jim s tem zgolj omogočile običajno sindikalno delo ali tudi uporabo prostorov za vsebinsko referendumsko kampanjo.
Poslanci zatrjujejo, da so sindikati ogovarjanje študentov s pristranskim propagandnim gradivom celo naročili v svojih pismih članstvu. Pri tem omenjajo največji šolski sindikat Sviz.
Politika v središču sindikalizma
Predlagatelji seje še menijo, da zbiranje podpisov za razpis referenduma ter z njim povezana agitacija sindikatov po svoji vsebini, naravi in ciljih ne predstavljata klasičnega sindikalnega delovanja, temveč gre za neposredno politično delovanje, ki je primerljivo z aktivnostmi političnih strank.
»Sindikati ideologije ne vsiljujejo le zaposlenim, ampak tudi mladim in otrokom, ki se pred tem ne morejo zaščititi. Mladi niso ne člani sindikatov, niso vsi volivci, ampak so naši sodržavljani, katerih dostojanstvo, kritično misel in svobodo moramo ščititi pred enostranskimi manipulacijami.«
Pred državnozborskimi volitvami je pristojno ministrstvo izdalo pravila o prepovedi soočenj podmladkov strank v šolah, četudi so jih organizirali dijaki sami in so bila politično uravnotežena, so še spomnili.
Na sejo so povabili pristojna državna sekretarja z ministrstva za izobraževanje Mojco Škrinjar in dr. Roka Straška, vršilca dolžnosti na šolskem inšpektoratu dr. Jurija Šinka ter množico drugih predstavnikov (visoko)šolskega prostora. Predlagatelje, ki so pripravili nekaj predlogov sklepov, je zastopala Iva Dimic (NSi).
Vse sklepe je odbor z eno manjšo spremembo potrdil. Opozicijske stranke so nato predlagale svoj sklep glede preiskave omenjenih kršitev v izobraževalnem prostoru, ki pa ni prejel zadostne podpore.
Štrukelj in Počivašek ogorčena nad poskusi cenzure
Prav tako so povabili predstavnike sindikatov. Jakob Počivavšek je v imenu konfederacije sindikatov Pergam dejal, da gre v omenjeni situaciji za vpletanje politike v avtonomno delovanje fakultet ter da izpostavljene aktivnosti nedvomno spadajo v sindikalno dejavnost. Predlagateljem je povedal, da jim ne morejo vzeti možnosti interpretacije zakonodajnih predlogov in seznanjanja svojega članstva z njimi, pri čemer se je navezal na svobodo sindikalnega delovanja in združevanja.
»Gre za poskus omejevanja avtonomije delovanja sindikatov in poskus cenzure – pod pretvezo zaščite otrok.«
Večkrat je izpostavil svobodo izražanja, ki da je temelj obstoja demokratičnih družb.
Medtem je Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, poudaril, da želi koalicija od vrtca do univerze radikalno omejiti pravico do sindikalnega delovanja, ki je sicer zagotovljena z ustavo.
Dekanja filozofske fakultete, rektor ljubljanske univerze in predstavniki visokošolskega sindikata se seje niso udeležili, saj so prav tako prepričani, da gre za poseg v njihovo avtonomijo.
»Vladne stranke so z današnjo klevetaško sejo, z lažmi in s pretvarjanjem, da je treba otroke in mladino zaščititi pred stikom s sindikalnimi stališči, pritegnile pozornost državljanov na javno razpravo o vsebini 'interventnega' zakona,« so zapisali v omenjenem sindikatu.
