Tožilstvo glede kazenskih ovadb s strani Aleša Štrancarja tudi po dveh letih še brez odločitve v zadevi BIA Separations

Na začetku razvoja so pri biotehnološkem podjetju BIA Separations iz Ajdovščine iskali finančne vlagatelje in jih leta 2007 našli v Avstriji. Toda zadeve so se kasneje zapletle. Po besedah dr. Aleša Štrancarja (je lastnik izdajatelja portala Info360) v  intervjuju za tednik Domovina lani so se ljudje, ki so zagotovili posojila tveganega kapitala, dejansko želeli polastiti slovenskega podjetja, vsega znanja in razvoja ajdovske ekipe.

Kot je razložil v intervjuju, so vlagatelji, namesto da bi svoja posojila pretvorili v lastniške deleže, kot je to običajno, podjetje želeli finančno izčrpati, ga prevzeti za simbolično ceno in kasneje drago prodati.

Očitki o podkupovanju in izsiljevanju

Enemu od vlagateljev, Josefu Schrollu, Štrancar očita kaznivi dejanji nedovoljenega dajanja daril in izsiljevanje, drugima dvema imenovanima akterjema pa pomoč pri tem. Glede Christiana Hureka stoji v ovadbi, da je po navodilih Schrolla 3. maja 2015 ob sestanku s Štrancarjem v Ajdovščini z obljubo koristi oziroma grožnjami

»želel prepričati Aleša Štrancarja, takratnega direktorja BIA Separations d.o.o., da bi predlagal in dosegel začetek stečajnega postopka nad BIA Separations.«

V naznanilu je navedeno, da je Štrancarju v zameno za pomoč pri uresničitvi načrta Schrolla za polastitev BIA Separations na najcenejši možni način obljubil položaj strokovnega direktorja v podjetju, ki bi prevzelo premoženje BIA Separations, in nekajkrat višjo plačo.

»Obenem pa mu je v imenu Josefa Schrolla zagrozil, da če ne bo sledil tem navodilom, lahko pričakuje sodni pogrom nad njim.« 

Štrancar je že v omenjenem intervjuju za Domovino pojasnil, da se je temu načrtu uprl in podjetje s sodelavci ohranil. Michael Wagner je bil insolvenčni upravitelj avstrijske družbe BIA Separations GmbH, pri čemer je po navedbah v kazenskem naznanilu pomagal Schrollu pri uresničitvi njegovih načrtov po prevzemu ajdovske BIA Separations

»na način, da je v dogovoru z Josefom Schrollom v 2015 in 2016 zoper Štrancarja podal neutemeljene (kazenske) ovadbe ter sprožil druge sodne postopke...«

Kaj počne tožilstvo?

S tem so, izpostavlja Štrancar v naznanilu, nanj izvajali pritisk, da bi se uklonil izsiljevanju oziroma pristal na podkupovanje, a se je temu uprl.

Naznanilo suma storitve kaznivih dejanj zoper omenjeno trojico je poslal na novogoriško tožilstvo že avgusta 2024. Pred nekaj meseci smo poizvedeli, v kateri fazi je postopek. Na tožilstvu pod vodstvom Ane Radovanović Širok so odgovorili, da je

»predmetna zadeva od 4. 11. 2024 dalje v dopolnjevanju na policiji. Okrožna državna tožilka Petra Poberaj, ki vodi predmetno zadevo, bo po prejemu dopolnitve kazenske ovadbe, v zadevi sprejela vsebinsko odločitev.«

Na naše dodatno vprašanje, ali je tožilka glede na dolgotrajnost postopka na policiji kaj urgirala za pospešitev, je bil odziv, da jim je policija januarja letos sporočila, da bo zadeva zaključena marca letos. Ker ni bila, je tožilka urgirala. Pred nekaj dnevi smo preverili, ali se je kaj premaknilo, toda na tožilstvu poročila v dopolnitev kazenske ovadbe od kriminalistov s policijske uprave Nova Gorica še vedno niso prejeli.

»Zadevo smo na policiji tudi že urgirali in na tej podlagi je v pripravi več evropskih preiskovalnih nalogov (EPN). Šele po prejemu teh podatkov bo v zadevi mogoče sprejeti vsebinsko odločitev.«

So težava avstrijski organi?

Pri Evropskih preiskovalnih nalogih gre za pridobivanje dokazov iz tujine za izvedbo (pred)kazenskega postopka v Sloveniji. Na primer bančnih podatkov, transakcij, komunikacij, zasegov elektronskih naprav, zaslišanje prič...

Ima torej policija težavo, ker avstrijski organi ne sodelujejo pri potrebnih dejanjih oziroma ne pomagajo pri pridobivanju dokazov? Odgovor s policije za Info360 je bil, kot po navadi, zelo skop. Pravijo, da predkazenski postopek še ni zaključen.

»Policija v skladu s svojimi pristojnostmi in usmeritvami pristojnega državnega tožilstva še izvaja aktivnosti za razjasnitev vseh okoliščin in pridobitev relevantnega dokaznega gradiva, pri čemer potekajo tudi postopki pridobivanja podatkov v okviru mednarodnega sodelovanja.«