Akademija za trajnostni razvoj pod lupo KPK

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je prejšnji teden objavilo osnutek zakona o prenehanju Akademije za trajnostni razvoj Slovenije (AZTRS). Napovedali so, da je to področje mogoče podpirati znotraj obstoječega sistema, prav tako menijo, da bi se javna sredstva dalo bolj smotrno porabiti. Njihov načrt mora potrditi še vlada.

Pristojni minister dr. Borut Rončević je na družbenem omrežju X dodatno orisal razloge za takšno potezo:

Prvi predsednik akademije dr. Niko Toš, sociolog in pravnik, zaslužni profesor na FDV ter eden od soustanoviteljev Foruma 21, je nad to izjavo zgrožen. Če bi država le stotinko denarja, ki ga prejema FUDŠ (to je matična fakulteta ministra Rončevića), namenila tej akademiji, bi lahko uresničili marsikaj, je prepričan. Njeno vodenje je konec maja letos sicer predal Ivanu Svetliku, nekdanjemu ministru za delo in rektorju ljubljanske univerze.

Toš, zdaj njen častni predsednik, je za Info360 pojasnil, da akademije pravzaprav ni mogoče ukiniti, ker temelji na volji skupine 50 uglednih raziskovalcev, ki prek povezovanja in specifičnih znanj oblikujejo skupne poglede na stanje v družbi. Pri tem slonijo na agendi Organizacije združenih narodov 2030, 17 trajnostnih razvojnih ciljih in prizadevanjih za zaviranje negativnih sprememb, posledice človekovega delovanja. 

»Teh prizadevanj nobena država ne more ustaviti, najmanj pa minister za izobraževanje in naš kolega sociolog, moj študent, ki kaže na bistveno nerazumevanje demokracije in družbenosti. Demokracija ni glasovalna prevlada v parlamentu, je kompleks socialnih odnosov.« 

Predhodnica Akademija za trajnostni razvoj Slovenije je začela delovati že leta 2018, od leta deluje pod tem imenom, lani pa ji je država priznala javni interes oziroma status javnega zavoda. Združuje znanstvenike za reševanje ključnih družbenih izzivov in prenos znanj v prakso na področju okolja, podnebja, tehnike, družbe in narave.

Financiranje v višini ene ministrske plače

Ustanovili so jo kot zavzeti posamezniki brez kakršnekoli pravne forme. Nato so dobili zakon, ki določa, da delujejo častno, torej da nihče od članov za svoje delo ne more dobiti centa. Četudi bodo v tej obliki ukinjeni, jim bo to dalo krila in se bo članstvo z obstoječih 50 kvečjemu podvojilo, napoveduje Toš.

Od države so lani kot darilo ob zagonu prejeli 50.000 evrov, s katerimi so kupili opremo, ki jim zagotavlja, da lahko komunicirajo na daljavo. Na ta način so v letu dni opravili na desetine skupinskih razprav, ki so rezultirale v dveh izdanih knjigah, medtem ko so tri še v izdelavi:

»Ta denar potrebujemo za urejanje in tiskanje. Ne moremo pričakovati, da bodo tisti, ki niso pripadniki akademije, to počeli zastonj. Ta denar je v celoti namenjen za pokritje materialnih in koordinacijskih stroškov za delovanje takšne velike skupine.«

Medtem so letos za delovanje od ministrstva za izobraževanje prejeli 100.000 evrov, kar je po njegovih besedah ekvivalent ene ministrske plače. 

Sekretarka akademije snaha častnega predsednika akademije

Generalna sekretarka akademije je njegova snaha Mojca Seliškar Toš. Čeprav akademija v javnem interesu formalno deluje od septembra lani, ji je vseh šest računov izdala letos.

Sredstva so ji bila nakazana 15. junija (dvakrat po 3660 evrov, e-račun ni na voljo), 15. julija (3660 evrov za storitve po pogodbi in aneksu o poslovnem sodelovanju in 3050 evrov za vsebinsko pripravo in realizacijo za dvojezično predstavitveno brošuro AZTRS) in 20. avgusta (3660 evrov za storitve po pogodbi in aneksu o poslovnem sodelovanju in 3660 evrov za vsebinsko pripravo in realizacijo dvojezične sinteze zbornika znanstvenih razprav Prispevki k trajnostnim razvojnim ciljem Slovenije).

Skupaj je prejela 46.189 evrov, kar predstavlja polovico vsega denarja, ki ga je akademija nakazovala (poslovala je še s podjetji TOJA propaganda, Top Mop, E-partner in S restavracije in posamezniki Janezom Stupanom, Mayem Doušakom in notarjem Bojanom Podgorškom.

»To ni bilo pod mojim nadzorom, ampak pod nadzorom nekoga od članov predsedstva, konkretno kolega Svetlika. Če mislite, da je v tem kaj posebnega – v tem se skriva ogromno koordinacijskega, povezovalnega, redakcijskega in pravno bi rekel konstitucijskega dela, ki ga lahko opravi samo človek z ustreznim znanjem in dinamiko. «

Toš zanjo pravi, da je po naravi humanitarka in prekarka ter da mu je pomagala pri ustanovitvi akademije. Pri tem je morala izpeljati vrsto postopkov tudi za njeno umestitev kot javnega zavoda v razne registre in sisteme spremljanja. Je diplomirana pravnica z izjemnimi upravnopravnimi in političnimi izkušnjami ter izkušnjami z vodenjem kolektiva, še pove Toš.

Izplačila snahi pod lupo KPK

Kako gledajo na to prakso, smo povprašali tudi KPK:

»Zadeve, ki jo omenjate, na Komisiji nismo obravnavali, bomo pa vaše vprašanje obravnavali kot prijavo in preverili morebitne okoliščine nasprotja interesov.«

Mojca Sliškar Toš je sicer javnosti dobro poznana. Je nekdanja svetovalka in šefinja kabineta bivšega predsednika republike dr. Danila Türka ter predsednica uprave njegove ustanove Pustimo jim sanje, ki organizira zdravljenje palestinskih otrok v Sloveniji. Od junija lani pa je bila svetovalka za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč v kabinetu predsednika vlade dr. Roberta Goloba. 

To se njeni prihodki iz naslova poslovanja z državo od leta 2018 dalje; intenziviralo se je v zadnjem obdobju. V letu dni je prejela okoli 100 tisoč evrov.