Načrti v šolstvu: za vstop v srednjo šolo bi lahko ponovno vpeljali sprejemne izpite

Vodstva šol je ta teden presenetila novica, da je ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino objavilo predlog zamika uvajanja novih učnih načrtov in katalogov znanj za eno leto. Ravnatelji so bili nad to novico zgroženi, saj je junija prepozno, da bi spreminjali, po katerih učnih načrtih bodo delali septembra.

A v oddaji V središču je državna sekretarka Mojca Škrinjar pomirila razgrete strasti:

»Zamika pri uveljavljanju učnih načrtov ne bo.«

Do želje po zamiku učnih načrtov je prišlo, ker po besedah Škrinjar vsi učitelji še niso usposobljeni za izvajanje učnih načrtov, niti niso še pripravljena vsa učna gradiva. A so ugotovili, da imajo glede podaljšanja rokov zvezane roke, saj so bili učni načrti narejeni s pomočjo evropskih sredstev, ta pa bi bilo treba vračati, če se zadeva ne implementira. 

V zadnjih letih je bilo s 14 milijoni evrov iz načrta za okrevanje in odpornost prenovljenih več kot dvesto učnih načrtov za osnovno šolo in gimnazijo ter katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Dokumente je zasnovalo več kot 900 strokovnjakov, učni načrti in katologi znanj so bili potrjeni na strokovnem svetu. Uvajanje je določeno v treh letih, septembra letos bi začeli v prvem, četrtem in sedmem razredu, v šestem razredu bi jih uvajali pri določenih predmetih. Uvajati bi jih začeli tudi v prvem letniku gimnazij ter v prvih letnikih večine srednjih strokovnih in poklicnih šol, so poročali na Delu. 

Sprejemni izpiti namesto NPZ?

Škrinjar je v zvezi s tem, da je koalicijska pogodba v delu, ki se dotika šolstva, zelo splošna povedala, da gre za politični dokument med strankami, ki so se oblikovale v koalicijo in je bilo treba sklepati kompromise. V koalicijski pogodbi so torej nanizana le izhodišča, ki jim nameravajo slediti. Nekatere vsebine so po mnenju ravnatelja Božiča odveč, kot na primer omejitev uporabe mobilnih telefonov, saj je to zadeva, ki je urejena že z zakonom.

Predsednica zveze aktivov svetov staršev Romih pa je dejala, da ni v koalicijski pogodbi nič tako groznega, da bi bilo treba skočiti v zrak, pričakujejo pa seveda veliko bolj podrobne dogovore glede nanizanih načrtov.  

V pogodbi je med drugim govora o uvedbi mehanizmov za reševanje nasilja v šolah, napovedana je reforma NPZ (in mature), pri čemer ni povsem jasno, kaj to pomeni. Glede tega je Škrinjar povedala, da se resno razmišlja, da bi NPZ nadomestili sprejemni izpiti, ki jih je šolski sistem nekoč že poznal. In zakaj bi bili sprejemni izpiti boljša rešitev? 

Pogovarjali smo se tudi o načrtovani novi sestavi svetov zavodov šol. Pomembna je najava spremembe sestave svetov zavodov na tri predstavnike zaposlenih (zdaj jih je v svetu pet), tri predstavnike ustanovitelja in tri predstavnike staršev, čemur nasprotuje sindikat vzgoje in izobraževanja. Bo nova sestava res prinesla večjo možnost za politični vpliv pri imenovanju ravnatelja šole? 

Romih je dejala, da se oni že dolgo zavzemajo za uravnoteženost zastopanja v zavodu. Uravnoteženost pa se ji zdi smiselna le ob pomembnem opolnomočenju staršev, ki sedijo v svetih zavodov.

Sicer pa trenutno šolski sistem najbolj pestijo kadrovske težave. Zaradi kadrovske problematike se, pravijo v šolstvu, znižuje kakovost, ker primanjkuje strokovnega pedagoškega kadra.

Pomanjkanje kadra v šolah

Božič je orisal, da se vse šole soočajo s pomanjkanjem učiteljev in tehnično administrativnega kadra: »Težko je dobiti kuharja, hišnika, čistilko, vse to danes predstavlja izziv šole, ponavljamo razpise in smo včasih stisnjeni v kot oziroma v neko situacijo, ko nimamo dobre izbire, ko smo lahko brez učitelja ali pa lahko zaposlimo nekoga, za katerega s precejšnjo mero verjetnosti lahko predvidevamo, da svojega dela ne bo opravljal tako, kot je treba.« 

V središču, ki ga je vodila Brigite Ferlič, smo se pogovarjali tudi o zavzemanju za ideološko nevtralno šolo, o ukinitvi prispevkov, ki jih plačujejo starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole z javnim programom, o ohranitvi javnega šolstva, o vračanju ugleda učiteljem in zmanjševanju administrativnih bremen.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje.