Bolniška odsotnost upadla za skoraj četrtino, na terenu pa zgolj šest nadzornikov

Robert Ljoljo je direktorsko funkcijo na ZZZS zasedel marca 2025. Pred tem je bil predsednik uprave Leka, nazadnje pa je delal v biotehnološkem pospeševalniku Biotech Hills. Zakaj se je torej odločil kandidirati za direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)?

V podkastu je zanikal, da bi imel botre, ki so ga zvabili tja. Privabljala sta ga zgolj izziv in iskanje poslanstva, ki bi ga zadovoljevalo, je dejal.

Sogovornik si želi, da bi naraščajočo krivuljo izdatkov za zdravila bolj sploščili, a se zaveda, da njene rasti ne morejo popolnoma ustaviti, saj je treba pacientom omogočati dostopnost do inovativnih zdravljenj.

Na vprašanje, ali ima občutek, da javno zdravstvo razpada, je dejal, da mednarodni kazalniki, pri katerih se uvrščamo nad povprečje EU (presejalni programi, nizka umrljivost novorojenčkov …), tega ne odražajo, zato mnenja o razpadu ne deli.

Se pa strinja, da je zdravstveni sistem neprestano pod velikimi pritiski zaradi staranja populacije in novih tehnologij:

»Zdaj zdravimo bolezni, za katere si še pred desetimi leti nismo mogli zamisliti, da bi bile lahko ozdravljive«.

Glede podatkov o čakalnih dobah je po njegovem najbolj pomemben podatek o realizirani čakalni dobi, torej o tem, koliko je določen pacient dejansko čakal na storitev. ZZZS zato zdaj skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izmenjuje in preverja podatke. Ravno v teh dneh bodo klicali paciente, ki čakajo na endoproteze, da preverijo, koliko časa čakajo in ali bi bili pripravljeni storitev dobiti tudi kje drugje.

Nekateri koncesionarji so program ortopedskih operacij namreč izpolnili že konec marca, saj je sprejeta uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja omejila število posegov. Se na tem področju torej obeta kakšna sprememba?

Ljoljo je poudaril, da zavod ne more narediti razpisa in reči, da bi rad v izvajanje storitev vključil vse možne kapacitete - tudi zasebne izvajalce. Lahko bi naredili razpis: kdo ponudi za isto kakovost boljšo ponudbo, a za zdaj nimajo zakonskih možnosti, da bi delovali na tak način. Je pa to po mnenju Ljolja ena od stvari, ki bi se jo dalo nadgraditi in bi omogočala bolj racionalno upravljanje z zbranimi sredstvi. 

Da nameravajo racionalnejše upravljati z zbranimi sredstvi, so zdaj že nakazali tudi z zaostrovanjem pravil glede bolniških odsotnosti. S stroko so poenotili režime gibanja za določena bolezenska stanja med bolniško odsotnostjo. Rezultati te spremembe so znatni: od januarja do maja letos je bolniška odsotnost do 30 dni upadla za triindvajset odstotkov, nad trideset dni pa za šest odstotkov. 

Ljudje se očitno zdaj izjemno bojijo, da jih bo med bolniško obiskal nadzornik ZZZS.  Za to je sicer verjetnost relativno majhna, saj je za področje celotne Slovenije na voljo le šest nadzornikov. Odkar je v veljavi nov režim, ni bilo izrečene še nobene sankcije. Namen novih ukrepov niti ni v represiji, je razložil sogovornik. 

Sicer pa se zavarovanci najbolj jezijo, ker storitve v veliko primerih ne dobijo takoj, ko jo potrebujejo. Nerazumljivo se jim zdi, da ZZZS ne povrne denarja, v primeru, da bi obiskali zdravnika zasebnika, če pa odidejo v tujino, pa jim ZZZS denar na podlagi evropske konvencije povrne.

Se bo torej v prihodnje morda omogočilo, da bi zavarovanci denar dobili povrnjen tudi, če bi obiskali zasebne izvajalce? Tudi predlog zakona o pacientovih pravicah, ki ga je vložila stranka Resnica, zdaj kot eno od možnosti predvideva bone za zavarovance, s katerimi bi ti lahko šli k zdravniku, ki bi ga izbrali. 

Ljoljo je spomnil, da smo že imeli sistem plačevanja storitev brez omejitev, ki pa se ni izkazal za najbolj optimalnega.

»Resolucija 2026-2035 o razvoju sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji sicer predvideva, da gremo iz sistema koncesij na sistem, ko zavarovalnica, zavod, lahko naroča storitve pri javnih zdravstvenih zavodih in jih dopolnjuje s katerimkoli izvajalcem, ki ima ustrezno licenco. Mi se generalno strinjamo, da v bistvu v perspektivi gremo v nek bolj odprt sistem.« 

Ni pa to po njegovem povsem pravi pristop.

V zadnjih petih letih je v javnem zdravstvu število zdravstvenih delavcev naraslo za tisoč petsto. Še vedno pa nismo po številu izvedenih storitev na ravni leta 2019. Zakaj ne? Kaj je razlog? Ali so obravnave toliko težje, da jih je zato manj?

Iz števila uteži obravnav, ki jih izvajalci naredijo, se ne kaže, da so obravnave kaj bolj kompleksne, je odgovoril Ljoljo. 

V podkastu, ki ga je vodila Brigite Ferlič, smo govorili, zakaj se v primerih, ko je posameznik na bolniškem dopustu več let, ne uredi invalidska upokojitev, za koliko bi lahko bolniško odsotnost skrajšali, če bi ljudje dobili takojšnjo obravnavo, pa o plačevanju zdravstvenih storitev po dejanskih stroških. Omenili smo še, zakaj se bo prispevek za dolgotrajno oskrbo leta 2028 najverjetneje zvišal. Pogovor je v celoti dostopen na spodnji povezavi: