Razkrivamo, katerih domnevnih nepravilnosti na nevrološki kliniki ministrstvo za zdravje noče pregledati

Če bi se leta 2014, ko je na nevrološki kliniki odjeknila afera Radan in je kasnejši upravni nadzor pokazal številne sistemske pomanjkljivosti, v UKC Ljubljana kaj naučili, potem mediji v teh dneh ne bi bili spet polni vesti o spornih dogajanjih na nevrološki kliniki.

Možne nepravilnosti bi znali zatreti že v kali, namesto tega, pa so spet eskalirale do razsežnosti, v katerih se javnost znova upravičeno sprašuje, ali je za obravnavo pacientov tam sploh ustrezno in kakovostno poskrbljeno. Določeno osebje je sprto med seboj, interni kanali obveščanja ponekod pretrgani, v sobah, ki naj bi bile pol intezivne, pa so manjkali monitorji za spremljanje življenjskih funkcij, kar naj bi vodilo celo do prezgodnje smrti ene od bolnic. 

Domnevne sporne dogodke je kronološko natančno, z navezavami na dogajanje po aferi Radan (s prilogami številnih dokumentov) popisal eden od zdravnikov. Popis je naslovil na ministrstvo za zdravje kot predlog za uvedbo izrednega upravnega nadzora.

Na pristojnem ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Tadej Ostrc, so njegov predlog prejeli 21. septembra 2026.

Zakaj niso ukrepali? 

»Na ministrstvu za zdravje smo prejeli predlog za izvedbo nadzora, ki ga trenutno proučujemo. Predlog bomo posredovali Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana, da se opredeli do podanih navedb in v zvezi z njimi poda ustrezna pojasnila,« so na ministrstvu odgovorili za POP TV dne 26. oktobra 2026, torej mesec dni po tem, ko so dobili predlog za upravni nadzor in po tem, ko je v javnosti zaradi dogajanja na nevrološki kliniki završalo na podlagi anonimnega pisma. 

Glede nadzora so se na ministrstvu že po nekaj dneh, ki so minila od zgornjega odgovora, odločili, da ne bodo šli v nadzor.

Dne 4. novembra so namreč pojasnili: 

»Iz celotne korespondence, ki jo je predlagatelj nadzora naslovil na ministrstvo, izhaja, da so strokovne službe UKC Ljubljana z opisano 'preteklo problematiko', ki naj bi se dogajala med leti 2014 do 2023, seznanjene ter da so jo obravnavale v okviru svojih pristojnosti. Ker v predlogu za izredni upravni nadzor ni navedb o morebitnih aktualnih, novih nepravilnostih, je ministrstvo ocenilo, da je treba pri iskanju ustreznih rešitev upoštevati tudi dejstvo, da zavod deluje z novim vodstvom (Tomažem Erjavcem, op. p.), ki ima možnost in odgovornost, da z ustreznimi organizacijskimi in vodstvenimi ukrepi postopoma vzpostavi boljše medsebojne odnose, učinkovitejšo komunikacijo ter spodbudno delovno okolje na nevrološki kliniki. Zato bo v delu o domnevnih nepravilnostih – to je opustitve javljanja varnostnih incidentov – pozvalo UKC Ljubljana k izvedbi internega notranjega nadzora.«

Predlog za uvedbo izrednega upravnega nadzora smo skrbno prebrali. Sklenemo lahko, da se na ministrstvu za zdravje sprenevedajo, ko trdijo, da v omenjenem predlogu ni navedb o domnevnih novih nepravilnostih.

V predlogu je namreč med drugim opisano, kako je predlagatelj nadzora letos opozoril generalnega direktorja na morebitne sistemske nepravilnosti na delovnem mestu. To pisanje se je kasneje obravnavalo, kot da je sam prijavil mobing, čeprav ga ni. Sledil je povračilni ukrep: njegova nadrejena je prijavila, da on trpinči njo, pri čemer obstaja verjetnost, da je ta prijava nastala, kar pri pooblaščencu za nenasilje. 

V predlogu se omenja tudi smrt, ki se sicer letos ni neposredno zgodila na nevrološki kliniki, se je pa kmalu po tamkajšnjem pregledu. Poglejmo, kaj konkretno je torej zdravnik, ki je predlagal nadzor, pričakoval od ministrstva za zdravje: 

Uganka torej ostaja, zakaj ministrstvo ne želi opraviti nadzora. Presenetljivo je, da je k uvedbi internega nadzora pozvalo kar UKC, torej institucijo, ki bi morala glede na vse prijavljene dogodke ukrepati že sama, ministrstvo pa bi bilo dožno preveriti, ali so bili ukrepi skladni z zakonodajo. 

Dve pritožbi nad delom zdravnikov v zadnjih treh letih 

Na Zdravniški zbornici Slovenije so sicer v zadnjih treh letih prejeli dve pritožbi v zvezi z delom zdravnikov nevrološke klinike UKC Ljubljana. Prvo so prejeli julija 2025, drugo septembra 2026. Obe pritožbi sta povezani z zdravstveno obravnavo pacientov. Ob tem so poudarili, da prejetih pritožb ni mogoče enačiti z ugotovljenimi strokovnimi nepravilnostmi.

Za celovitejšo informacijo so pojasnili, da je zbornica od leta 2015 do danes v zvezi z delom zdravnikov na nevrološki kliniki UKC Ljubljana opravila sedem strokovnih nadzorov s svetovanjem.

V nobenem od teh nadzorov niso bile ugotovljene strokovne nepravilnosti pri nadzorovanih zdravnikih. So pa nadzorne komisije v štirih primerih poleg pozitivne ocene strokovnega dela podale tudi priporočila, ki so se nanašala na širše organizacijske in sistemske pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti. 

Priporočila so se nanašala predvsem na naslednja področja:

• organizacija dela in kadrovske obremenitve: zagotavljanje ustreznega časa za neposredno obravnavo pacientov, zmanjšanje administrativnih obremenitev zdravnikov, ustreznejša razporeditev delovnih obveznosti in preprečevanje hkratnega opravljanja več zahtevnih nalog.
• prostorski in materialni pogoji: izboljšanje delovnih prostorov in delovnih pogojev, zagotavljanje ustreznih prostorov za urgentno obravnavo, zadostnih bolnišničnih zmogljivosti za sprejem urgentnih pacientov ter izboljšanje dostopnosti potrebne opreme.
• informacijska podpora in dokumentiranje: izboljšanje dostopa do zdravstvene dokumentacije in izvidov, poenotenje informacijskih rešitev ter izboljšanje dokumentiranja posameznih oblik zdravstvene obravnave.
• strokovna organizacija in kakovost obravnave: krepitev multidisciplinarnega sodelovanja, uvajanje kazalnikov kakovosti na posameznih strokovnih področjih, izboljšanje organizacije specialističnih timov ter posodobitev posameznih strokovnih protokolov, med drugim tudi reanimacijskega protokola.

Navedena priporočila so bila namenjena izboljšanju pogojev za delo in kakovosti zdravstvene obravnave. Zbornica je s priporočili seznanila UKC Ljubljana. Ker je šlo za priporočila, namenjena izvajalcu, zbornica ni izvedla dodatnega strokovnega nadzora nad zdravnikom v zvezi z izvajanjem priporočil za izvajalca.