UKC se je na anonimne očitke o domnevnih nepravilnostih na nevrološki kliniki odzval z zbiranjem podpisov. Foto: STA
V UKC so se najprej hvalili s podpisi, kmalu zatem pa jih umaknili
Po tem, ko so se v javnosti pojavili očitki o dogajanju na nevrološki kliniki, so šli »zadolženi za loščenje videza ustanove« v akcijo: v nekaj urah so zbrali 108 podpisov tam zaposlenih (se ob tem javno pohvalili) in javnost nato obvestili, da gre za enostransko prikazovanje dogodkov in neutemeljeno blatenje celotnega kolektiva nevrološke klinike. Ti podpisi so zdaj skrivnostno izginili. Na UKC priznavajo, da so jih res umaknili.
Anonimni vir se je pred dnevi obrnil na naše uredništvo in zapisal, da so zaposleni na nevrološki kliniki 2. novembra 2026 s strani vodstva prejeli elektronsko pošto z navodilom, da lahko med 8. in 14. uro podpišejo izjavo, da se ne strinjajo z navedbami in izjavami o nevrološki kliniki, ki so se pojavile v medijih.
Tudi odsotni delavci so lahko poslali mail in so jih dodali na seznam.
V UKC Ljubljana so dan kasneje objavili pompozno novico, da so le v nekaj urah zbrali 108 podpisov zaposlenih nevrološke klinike. S klikom na tam objavljeno povezavo so se odprli dokumenti s podpisi. Ta povezava (označena z rdečo) pa zdaj ni več dostopna.
Zakaj ne? V ljubljanskem kliničnem centru so pojasnili:
»Razlog, da smo iz spletne strani umaknili podpise iz skena odziva, je, da zavarujemo podpisnike, da ne bi kdo v prihodnosti zlorabil podpise posameznih naših zaposlenih v neke druge namene, kot so bili podani. Je pa original odziva s seznamom podpisnikov novinarjem (oz. komurkoli), ki bi to želel, dostopen v Enoti za odnose z javnostmi UKCL (kar je tudi navedeno na spletni strani) in lahko kadarkoli opravi vpogled v seznam, kdo je podal podpis pod odziv, ki so ga pripravili zaposleni Nevrološke klinike. Pritožb v zvezi z odzivom ali podpisi pod odziv nismo prejeli.«
Ob tem dodajmo, da je trenutno na domeni kclj.si še vedno aktivna druga povezava do skena podpisov, ki pa je še dostopna, saj so jo očitno pozabili deaktivirati.
Na nevrološki kliniki je sicer okoli 400 zaposlenih.
Ob tem je skrb vzbujajoče, da se v instituciji, kjer bi morali v prvi vrsti skrbeti za blaginjo pacientov, ukvarjajo z zbiranjem podpisov. Pri čemer se postavlja vprašanje, koliko od tistih, ki so prispevali svoj podpis, je dejansko sploh obveščenih o podrobnosti glede očitkov na račun dogajanja na nevrološki kliniki.
To dogajanje je sicer dobro poznano ministrstvu za zdravje, ki je prejelo predlog za upravni nadzor nevrološke klinike. A si je roke umilo in zadevo prepustilo ljubljanskemu kliničnemu centru, o čemer smo poročali včeraj.
Sicer pa se z zbiranjem podpisov zadeve na nevrološki kliniki ne poskušajo reševati prvič. Marca 2016 so se zdravniki (ne vsi) zaposleni na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo podpisali pod pismo podpore tedanji predstojnici, ki je ponudila odstop. Ta dopis je bil posredovan tudi predsednikoma vlade in države ter ministrici za zdravje.
Po mnenju anonimnega pisca gre pri zadnjem zbiranju podpisov za pritisk in poskus izhoda iz krizne situacije.
»Med zaposlenimi vlada stiska, nekateri sploh ne vedo, kaj storiti. Že pred tem je namreč na kliniki potekal lov na osebo, ki je informacije predala medijem. Obtoževalo naj bi se tudi zaposlene, ki tega niso storili. Ta zadnja poteza vodstva pa lahko neposredno služi kot orodje za iskanje žvižgača. Kdor ne podpiše izjave, bo v krogu osumljenih, da je posredoval zadeve medijem. Tako lahko podpišejo izjavo tudi osebe, ki se z njo ne strinjajo le zaradi miru. Zaposlene je upravičeno strah povračilnih ukrepov, saj bi se kdor koli, ki te izjave ne bi podpisal, avtomatično znašel v ožjem krogu osumljencev, da je medijem razkril nepravilnosti. Na ta način se delavce sili v lojalnost. Povedali smo tudi že o kulturi strahu in neukrepanju tudi po pravnomočni sodbi o mobingu.«
Tomažu Erjavcu, ki je v četrtek tudi od vlade dobil zeleno luč za vodenje naše največje bolnišnice, izzivov ne bo zmanjkalo.
