Skupna dodana vrednost se je medletno najbolj povečala v gradbeništvu. Foto: okoliški prebivalci
Novi podatki: v kakšnem stanju je slovensko gospodarstvo?
Gospodarska rast se je v drugem četrtletju letos še okrepila. Bruto domači proizvod je medletno realno večji za 5 odstotkov.
V primerjavi z enakim obdobjem lani se je rast v prvem polletju okrepila za 4,1 odstotka.
To je najvišja gospodarska rast po prvem četrtletju leta 2022, je poudaril Martin Bajželj s statističnega urada.
Rast je bila hitrejša od evrskega povprečja, ki se je glede na prvo četrtletje okrepil zgolj za 0,4 odstotka. Slovenska rast je bila po podatkih Eurostata celo najvišja med državami EU in evropskega gospodarskega območja.
Ta podatek nekoliko preseneča, saj so domače in tuje ustanove Sloveniji napovedovale približno 2-odstotno rast. Kaj je sicer k njej najbolj prispevalo? Zlasti domača potrošnja, ki se je iz 4,1 odstotka v prvem četrtletju povzpela na 5,9 odstotka v drugem. Končna potrošnja pa se je v tem obdobju s 3,7 odstotka zvišala na 4, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada.
Medtem na uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pravijo:
Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale, tveganja pa ostajajo velika.
Mednarodne institucije kot pozitivno izpostavljajo odpornost gospodarstev na dosedanje šoke, hkrati pa opozarjajo na velika tveganja, ki bi lahko hitro poslabšala razmere. Ta so povezana s trajanjem in morebitnim zaostrovanjem konflikta, gibanjem cen energentov, posledicami poškodovane energetske infrastrukture ter motnjami v transportu in dobavi kritičnih surovin ter stranskih proizvodov naftne industrije skozi Hormuško ožino. Eno od tveganje je morebitno zaostrovanje trgovinske politike, večja korekcija vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco, pogostost ekstremnih vremenskih pojavov in obseg naravnih nesreč, kar krepi možnost za ponovno višjo rast cen hrane.
Kako pa je z investicijami?
Medtem so bruto investicije v osnovna sredstva ostale na zavidljivi ravni, ponovno so dosegle 13,2 odstotka, sporočajo s statističnega urada.
K temu so najbolj prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se povečale skoraj za petino. Investicije v opremo so se medtem okrepile za desetino.
Med gradbenimi investicijami se je opazneje povečala tudi gradnja nestanovanjskih stavb. Ob močnem povpraševanju in omejeni ponudbi dela se v gradbeništvu povečujejo cenovni pritiski.
Dvignili so se izdatki gospodinjstev – ljudje so kupovali motorna vozila, turistična potovanja in nevozila, na domačem trgu pa so se najbolj povečali nakupi trajnih proizvodov. Prav tako so se povečali izdatki za storitve.
Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 4,8 odstotka. Izboljšala sta se tako uvoz kot tudi izvoz blaga in storitev.
Ker rast uvoza še vedno prehiteva izvoz, je vpliv salda menjave s tujino negativen.
Kaj pa državna potrošnja? Njena rast (5,2 %) je ostala visoka in višja kot lani, na kar so vplivali zlasti povečani javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v institucijah, ob uvedbi novega sistema (prej zasebni izdatki). Nadaljevala se je rast zaposlenosti v sektorju država, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, kažejo Umarjevi podatki.
Skupaj je bilo v 2. četrtletju zaposlenih približno 1.101.000 ljudi. To je za 0,3 odstotka oziroma za 3.500 oseb več kot lani v istem obdobju. Največ jih je službo našlo v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih ter v upravi, obrambi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu. Do največje izgube delovnih mest je prišlo v predelovalnih dejavnostih.
