Člani fokusne skupine za davke pod vodstvom Ivana Simiča, so obravnavali več aktualnih vprašanj in predlogov s področja davčne zakonodaje, pri čemer je bila razprava usmerjena predvsem v razbremenitev dela in gospodarstva, krepitev konkurenčnosti ter ustvarjanje stabilnejšega in bolj predvidljivega poslovnega okolja, so sporočili po sestanku. A za velike spremembe bo letos zmanjkalo časa. Foto: Bobo
Pred vrati nov poskus davka na virtualne valute, kaj se še obeta?
Z davkom na kriptovalute je poskusil že Klemen Boštjančič, zdaj bo očitno še aktualni minister Andrej Šircelj.
Fokusna skupina za davke pri vladnem strateškem svetu, ki ga vodi Marko Lotrič, je ta teden med drugim govorila tudi o obdavčitvi prihodkov od virtualnih valut.
Tako bi že prihodnje leto lahko dobili davek na kriptosredstva, pišejo Finance. Pravzaprav je to, poleg možnega zvišanja DDV, najverjetneje edina davčna sprememba, ki bi jo lahko v državnem zboru potrdili še letos.
S tem se je skušal ukvarjati tudi nekdanji minister za finance Klemen Boštjančič, a mu ni uspelo in je njegov predlog romal v predal.
In kako bi obdavčili kripto? V okviru strateškega sveta za gospodarstvo se je ta teden sešla fokusna skupina za davke, ki jo vodi davčni svetovalec Ivan Simič, kjer so imeli na mizi tudi kriptoobdavčitev. Pričakuje se, da bo takšen predlog tudi enak ali zelo podoben končnemu, saj ga je SDS v preteklosti že enkrat predlagala.
Takšna bi bila po neuradnih informacijah Financ obdavčitev posameznikov, ki trgujejo s kriptom:
-davčna osnova je celoten prihodek iz kripta oziroma virtualne valute minus deset tisoč evrov, torej do zasluženih deset tisoč evrov v koledarskem letu ne boste obdavčeni;
-davek bo petodstoten;
-prav tako ne boste obdavčeni, če vam bo s svojimi evidencami uspelo dokazati izgubo;
-davek se plača od vrednosti unovčenih valut v prejšnjem letu;
z-a unovčenje se šteje prodaja za fiat valute (evro, dolar ...) ali nakup blaga, storitev ali drugega premoženja s kriptosredstvi;
-zavezanec bo sam izračunal davek v davčnem obračunu, oddati ga mora v elektronski obliki najpozneje do 28. februarja, ki sledi letu zaslužka;
-davek se plača v 30 dneh po predložitvi obračuna.
Furs že prejema podatke o kriptopremoženju.
Pomembna novost, ki že velja, pa je tudi izmenjava informacij o trgovanju s kriptom. Od letos velja: če trgujete s kriptom, boste pod drobnogledom davčnih uprav EU in s tem tudi slovenske finančne uprave (Furs). Vsi ponudniki transakcij s kriptovalutami, torej tudi kriptoborze in menjalnice, bodo namreč lokalnim davčnim upravam morali poročati o vaših aktivnostih, davčne uprave pa se bodo potem obveščale med seboj.
Prvo poročanje v EU se bo izvedlo za leto 2026, predložiti pa ga bo treba v letu 2027. Ponudniki kriptostoritev bodo torej lokalnim davčnim upravam poročali do maja 2027 za transakcije v letu 2026, davčne uprave pa se bodo med sabo obveščale do konca septembra.
Tudi nižja dohodnina in davek na dobiček
Ob novem davku na kripto, se obeta še nižja dohodnina in nižji davek na dobiček podjetij. To so glavni predlogi skupine za davke strateškega sveta za gospodarstvo vlade Janeza Janše. Končni predlogi bodo oblikovani konec septembra, pravi predsednik strateškega sveta Marko Lotrič.
Glede dohodnine je Lotrič za TV Slovenija sinoči povedal, da naj »bi se najnižja dohodninska stopnja znižala z zdajšnjih 16 na 10 odstotkov, odpravili bi najvišji, 50-odstotni dohodninski razred. Hkrati bi znižali dohodnino za tiste, ki zaslužijo največ. Zaslužek nad milijon evrov bi se obdavčil po nizki davčni stopnji.Tako bi v Slovenijo privabili denimo športnike, glasbenike in druge, ki zaslužijo največ,« je napovedal. Takšne predloge je imel sicer tudi svet za debirokratizacijo za časa tretje Janševe vlade.
In še: »Strateški svet bo predlagal tudi znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, a hkrati bi zvišal najnižjo možno efektivno davčno stopnjo. Nagibamo se k od 15 do 17 odstotkom, s tem da se določi najnižja efektivna stopnja pri nekje okoli desetih odstotkih zato, da vsi plačujemo davek od dobička,« je razložil Lotrič.
