SDH pod vodstvom Branka Bračka (desno) ima skupaj z državno Kapitalsko družbo v Savi d.d. več kot 93-odstotni lastniški delež. Klemen Babnik (levo zgoraj) in Matej Narat (levo spodaj) se pojavljata tako v nadzornem svetu Save kot Save Turizma. Foto:Žiga Živulović jr./Bobo, STA, Facebook SDS Slovenske Konjic
SDH-jev »napad« na Savo
Na holdinški družbi Sava so ob direktorju le še štirje zaposleni. Ima smisel, da država obdrži lupino nekdanje velike holdinške družbe?
Slovenski državni holding, ki ima v lasti neposredno skoraj 65 odstotkov holdinške družbe Sava d.d., je zahteval dopolnitev dnevnega reda bližnje skupščine, na kateri se bo odločalo o mandatih štirih nadzornikov, predstavnikov kapitala. Čeprav bi pričakovali, da bo predlagal nova nadzorniška imena, se je odločil za drugačen pristop - znižanje sejnin za 15 evrov, kar je pri poznavalcih zakulisnega dogajanja spodbudilo nemalo začudenja in posmeha. Ali bo predstavnik lastnika tak predlog prinesel na bližnjo skupščino, ki jo bo vodil odvetnik Stojan Zdolšek, ni znano.
V petek je bilo na Ajpesu objavljeno, da Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Branko Bračko (SDS) zahteva dopolnitev dnevnega reda skupščine holdinške družbe Sava d.d.. Na skupščini bodo delničarji odločali tudi o imenovanju nadzornikov Save d.d.; uprava družbe predlaga, da se mandati sedanjim nadzornikom ponovijo, medtem pa že krožijo ugibanja, ali bo država kot lastnik, posegla v Savo s predlogom drugih nadzornikov.
Sava velja za del tranzicijskega omrežja; ta izraz uporablja predvsem desnica v političnem diskurzu, z njim pa označuje neformalne skupine vplivnih posameznikov, politikov, gospodarstvenikov in lobistov. Omrežje je nastalo v času tranzicije, torej v času prehoda Slovenije iz nekdanjega socialističnega sistema v kapitalizem. Za enega njegovih glavnih mlajših akterjev, ki je iz ozadja vplival na kadrovanje v državnih podjetjih, bankah in drugih pomembnih institucijah, pa velja Borut Jamnik, zdaj predsednik uprave državne banke SID.
Skupščina Save konec novembra
Če bi morda pričakovali, da bo SDH v Savi, z dopolnitvijo dnevnega reda skupščine, ki bo 23. novembra, predlagal nova nadzorniška imena, se to ni zgodilo, pač pa je posegel le v višino sejnin. S skupščinskim predlogom je sejnine nadzornikov znižal za 15 evrov, z 275 evrov na 260 evrov.
Kadroviki koalicije na vprašanje, ali bodo posegli v Savo tudi z novimi imeni za nadzornike, skrivnostno odgovarjajo »vse bo tako, kot mora biti« ter »v Savi bo zanimivo«, karkoli naj bi pač to pomenilo. Neuradno je sicer slišati, da se pri Savi iskri v SDS na liniji glavnega tajnika stranke Boruta Dolanca in državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade in nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška.
V holdinški družbi Sava, njeno premoženje je pravzaprav le še Sava Turizem, niso odgovorili na naše vprašanje, v čem je pravzaprav še smisel njihovega obstoja.
V Savi so namreč ob predsedniku (enočlanske) uprave Domnu Trobcu, ki družbo vodi kar prek podjemne pogodbe, zaposleni le še štirje ljudje, razkriva letno poročilo družbe. Vsi imajo individualne pogodbe o zaposlitvi. Njihovi bruto prejemki so skupaj znašali 314 tisoč evrov, preračunano na mesečno raven, so presegli 6500 evrov bruto, medtem ko je predsednik uprave v povprečju prejel 4800 evrov.
Za stroške petčlanskega nadzornega sveta pa je šlo (za sejnine in plačila za opravljanje funkcije) 115 tisoč evrov bruto. Med nadzorniki je kot predstavnik zaposlenih Matej Narat, nekdanji bančnik, ki prav tako velja za enega vplivnih zakulisnih igralcev. Narat je tudi nadzornik v hčerinski družbi Sava Turizem.
Zakaj so spremembe težko verjetne?
Ali na SDH načrtujejo ukinitev Save d.d., mora spojitev obeh družb?
Neuradno je slišati, da se trenutno glede tega ne dogaja prav nič, sogovorniki se sicer zavedajo, da je obstoječa organiziranost nesmiselna.
Komu ustreza trenutna organizacija? Eden od razlogov je lahko izjemno visoka neizkoriščena davčna izguba holdinške družbe, ki je konec lanskega leta presegala kar 390 milijonov evrov.
Poenostavljeno to pomeni, da lahko Sava d.d. do konca leta 2029 neizkoriščeno davčno izgubo uporabi za zniževanja svoje davčne osnove in znižuje davek od dohodkov pravnih oseb. Glede na poslovanje holdinške družbe je sicer očitno, da neizkoriščene davčne izgube do takrat ne bo mogla izrabiti. V posameznem davčnem obdobju se namreč lahko davčna osnova zmanjša za največ 50 odstotkov ustvarjenega dobička tega obdobja. Finančna uprava tak prenos podrobno preveri. Prenos izgube se ne dovoli, če je glavni namen pripojitve izogibanje plačilu davka.
Prenos neizkoriščene davčne izgube ni mogoč na hčerinsko družb Sava Turizem, saj je ta vezana na točno določeno pravno osebo, ki jo je ustvarila.
Velikansko neizkoriščeno davčno izgubo bi lahko v večji meri izrabili, če bi se lastniki odločili za statusno preoblikovanje (pripojitev ali spojitev) in bi hčerinsko turistično družbo pripojili matični družbi in bi nastala ena pravna oseba.
Zakaj ukinitev oziroma pripojitev turistične hčerinske družbe ni tako enostavna? Odgovor se skriva v koncesijah. Sava Turizem je namreč nosilka vrste koncesij (zdravstvenih za zdraviliško zdravljenje in tudi koncesij za izrabo termalne vode v svojih termalnih središčih), ki niso avtomatično prenosljive na drugo pravno osebo, v tem primeru na holdinško družbo Sava d.d..
V Sava Turizem so nedavno zamenjali enega nadzornika. »Človek za vse sisteme«, sicer strokovnjak za elektriko Aleksander Mervar pri tem ni želel razkriti, kdo ga je na to funkcijo predlagal. Po besedah naših sogovornikov naj bi Mervar tam zagotovil status quo oziroma otežil morebitne spremembe.
Sava iz gumarskega giganta v finančni holding
Družba Sava d.d. je bila včasih gumarski gigant s sedežem v Kranju, ki se je kasneje preoblikoval v finančni holding, ogromne davčne izgube pa si je nabrala zaradi zgrešene in izjemno tvegane strategije finančnih investicij tik pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize leta 2008. Kranjsko Savo je od največjega poslovnega razcveta, do tveganih finančnih investicij in posledičnega začetka zloma (vse od leta 1990 pa do leta 2011) vodil Janez Bohorič, ki je veljal za enega najvplivnejših gospodarstvenikov iz tistega obdobja. Pod njegovim vodstvom je Sava, ki ima zdaj sedež v Ljubljani, začela agresivno kupovati deleže v bankah (Gorenjska banka, Abanka) in drugih podjetjih (Merkur). Bohorič je nakupe v veliki meri financiral z bančnimi posojili. Ko so naložbe izgubile vrednost, premoženje pa ni več prinašalo dividend, Sava d.d. ni več zmogla odplačevati svojih dolgov, kar jo je pahnilo v velike težave.
