Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je določila, da mora slovenska država zaradi kršenja pravice do domneve nedolžnosti Igorju Bavčarju plačati 10.000 evrov za škodo in še 6000 evrov za stroške. Kot smo pisali, je 16.000 evrov državno odvetništvo izplačalo maja lani. A po naših zanesljivih informacijah niti evro ni bil nakazan na transakcijski račun odvetniške pisarne Čeferin in partnerji - v postopku na EČSP ga je namreč v zadevi Igor Bavčar proti Sloveniji zastopala njihova odvetnica Eva Planinc Omerzel.

Ko smo vprašanje, ali Čeferini torej Bavčarja zastopajo pro bono, nas je direktor pisarne Uroš Pogačnik podučil, da je po Zakonu o odvetništvu in Kodeksu odvetniške poklicne etike, razmerje med stranko in odvetnikom zaupne narave. Zato na naša vprašanja, kot je poudaril, ne smejo in ne bodo odgovarjali.

Odvetniška pisarna, ki jo vodi Pogačnik, je imela po zadnje objavljenih podatkih leta 2023 (novejših še ni) 4,5 milijona evrov prihodkov ter 1,2 milijona evrov dobička. 

Prav tako na naše vprašanje ni odgovoril Bavčar, pač pa nas je na kratko odpravil, da je odnos med stranko in odvetnikom sveta stvar. 

Podoben odgovor smo prejeli tudi od odvetnika Aljoše Dežmana, kamor je bil po naših zanesljivih informacijah nakazan celotni znesek, ki ga je dosodil EČSP.

»Pooblastilnih razmerij z našimi strankami ne smemo in ne moremo komentirati,« nam je sporočil Dežman. 

Bavčar uradno glede na dostopne podatke, kot samostojni podjetnik nima prihodkov, poleg tega je velik davčni dolžnik, zato mu finančna uprava rubi morebitne uradne prihodke. 

Bavčar sodbe ni prevzel 

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je sicer našo neuradno informacijo, da je sodišče o Bavčarjevi zahtevi za varstvo zakonitosti odločilo, potrdil, ker pa sodbe Bavčar še ni prevzel, njene vsebine ni komentiral. Neuradno je slišati, da je Bavčar z njo sicer seznanjen, saj jo je prevzela odvetniška pisarna Čeferin in tudi drugi obsojeni v kazenski zadevi Istrabenz, vendar je ni prevzel, saj naj bi še razmišljal o prihodnjih korakih v tej zadevi.

Učinkovitost sodišč v pomembnejših zadevah večja

Đorđević je sicer zadevo Bavčar komentiral ob odprtju letošnjega sodnega leta.

Lani so sicer slovenska sodišča v reševanje prejela več kot 829.000 zadev, rešila pa nekaj več kot 825.000. Če se je v minulih letih število prejetih zadev zmanjševalo, so sodišča lani v reševanje prejela za pet odstotkov več pomembnejših zadev kot v letu 2023. Število rešenih pomembnejših zadev se je povišalo za odstotek, medtem ko se je povprečno trajanje postopka v pomembnejših zadevah skrajšalo za 0,2 meseca, torej na 8,5 meseca. Število nerešenih pomembnejših zadev pa se je nekoliko povečalo.

Pripad preostalih zadev, ki jih je precej več kot pomembnejših, pa sodišča obvladujejo in jih rešujejo hitro - v povprečju so rešene prej kot v enem mesecu, znižuje pa se tudi povprečna starost nerešenih zadev, je ob odprtju sodnega leta še razkril predsednik vrhovnega sodišča.