Politika
Bodo policiji pri vdiranju v telefon Sebastjana Vežnaverja pomagali Izraelci?
Strokovnjak za informacijsko varnost pojasnjuje, zakaj NPU ni mogel pridobiti podatkov iz mobilnega telefona primorskega podjetnika.
NPU se je znašel v zagati. Primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver iz afere Litijska ne želi razkriti gesel za vstop v njegove elektronske naprave. Za tak vdor bi policiji lahko pomagala izraelska družba Cellebrite, pojasnjuje strokovnjak z Instituta Jožef Stefan.
Matej Kovačič, strokovnjak za analitiko podatkov in informacijsko varnost Institutu Jožef Stefan, težave NPU z Vežnaverjevim telefonom pojasnjuje takole: »Večina telefonov ima omejeno število poskusov za ugibanje gesla, vendar orodja kot na primer GrayKey podjetja Magnet Forensics ali Universal Forensic Extraction Device podjetja Cellebrite, te omejitve pri večini telefonov odstranijo in potem z metodo grobe sile gesla ugibajo brez omejitev. Cellebrite je izraelsko podjetje, kar pomeni, da obstaja možnost, da tamkajšnje obveščevalne službe lahko dostopajo do teh - iz odklenjenih telefonov – pridobljenih podatkov.«
Forenzična orodja lahko vdrejo v številne telefone brez večjih težav, za določene telefone pa mora slovenska policija za strokovno pomoč zaprositi forenzična podjetja, kar pogosto pomeni, da zasežen telefon pošljejo na pregled v tujino, dodaja, nekaterih telefonov pa ne morejo odkleniti niti forenzični strokovnjaki z najsodobnejšo tehnologijo.
Osumljenec ni dolžan povedati gesla
»Nekatere države so sicer sprejele zakonodajo, ki bi od osumljencev zahtevala obveznost posredovanja šifrirnih gesel. Tak primer sta na primer britanski Regulation of Investigatory Powers Act ter francoski t.i. decryption orders, ki pa so trenutno v presoji na Evropskem sodišču za človekove pravice (primer Minteh versus France). Vendar pa ostaja dejstvo, da osumljenca ne more nihče prisiliti, da pove geslo, če ga je (npr. zaradi stresa) preprosto pozabil. V večini demokratičnih držav velja privilegij zoper samoobtožbo, v skladu s katerim se nihče ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje.«
Z drugimi besedami to pomeni, da osumljenec preiskovalnim organom ni dolžan povedati svojega gesla. V ZDA je ta pravica opredeljena v t.i. Petem amandmaju, v EU v Charter of Fundamental Rights and Freedoms v 37. členu, v Sloveniji pa je opredeljen v četrti alineji 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da posameznik, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivdo.