»To vedo moji odvetniki,« odgovarja Rok Snežič, strokovnjak za področje davčnega prava in lobist, na vprašanje, v koliko sodnih postopkov je pravzaprav vpleten.

Mediji namreč redno poročajo o njegovih primerih. Tako so na primer pred dnevi poročali, da je višje sodišče v Mariboru zavrnilo pritožbo okrožnega državnega tožilca na oprostilno sodbo za Roka Snežiča glede obtožb o domnevnem oškodovanju finančne uprave z domnevno fiktivno posojilno pogodbo z babico. Prav tako je razsodilo, da potrebni izdatki obdolženega ter nagrada njegovih zagovornikov na pritožbeni stopnji obremenijo proračun.

Koliko bo znašal račun, ki ga bomo plačali davkoplačevalci, še ni znano, so nam sporočili iz Maribora.

V Sloveniji uradno brez premoženja

Snežič se je, kot pravi, leta 2008 odločil, da v Sloveniji ne bo imel več premoženja. Bil je sicer eden večjih davčnih dolžnikov pri nas; po javno objavljenih podatkih njegovega osebnega stečaja, ki se je začel decembra 2013, je dolgoval državi več kot 800 tisoč evrov, ki jih ni plačal.

Med aktualnimi postopki na sodiščih, v katere je vpleten, je tudi okoli 50 tožb proti spletnemu portalu Necenzurirano. Kot pravi, je 20 njegovih tožb proti mediju sodišče zavrnilo, 30 pa jih gre naprej - pregon proti novinarjem gre na račun davkoplačevalcev, saj mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Ob spodbijanju te odločitve je bilo državo odvetništvo neuspešno, saj mu je upravno sodišče v Novi Gorici pravico do brezplačne pravne pomoči, kot pravi Snežič, nedavno potrdilo.

V civilnih sporih proti novinarjem pa je - ker uradno premoženja nima - oproščen tudi plačila sodnih taks.

»Portal Necenzurirano.si objavlja ponavljajočo se zgodbo, da perem denar za Janšo, Orbana, Putina in takšne neumnosti, nič od tega ni res," trdi.

V postopkih proti novinarjem ga zastopa odvetnik Goran Janžekovič iz odvetniške pisarne Ketiš, Janžekovič in partnerji iz Maribora, za njegove kazenske primere pa skrbi celjski odvetnik Dušan Korošec.

Snežič pred slovenskimi pravosodnimi organi toži tudi državo Bosno in Hercegovino. Bosanski obveščevalci so ga namreč opredelili za državi nevarno osebo, zato mu je bil vstop v BIH prepovedan, posledično pa štiri leta ni mogel tam obiskati svojih otrok. Tudi v tem postopku računa na brezplačno pravno pomoč.

Državno odvetništvo izpodbija 15 primerov

V zadnjih treh letih je bilo državno odvetništvo seznanjeno z nekaj več kot dvajset postopki, v katerih je sodišče oziroma služba brezplačne pravne pomoči Snežiču odobrila brezplačno pravno pomoč za različne sodne postopke.

Gre za kazenske in odškodninske postopke, ki jih je Snežič sprožil kot zasebni tožilec ali kot oškodovanec.

»V večini teh postopkov, natančneje v 15 primerih, je državno odvetništvo ocenilo, da Rok Snežič ne izpolnjuje vseh pogojev za pridobitev brezplačne pravne pomoči – ki jih sicer v postopkih formalno zatrjuje na podlagi podatkov o (ne)obstoju premoženja in dohodkov  iz javnih evidenc. Kljub formalno izkazanemu pomanjkanju premoženja in dohodkov iz javnih evidenc, po oceni državnega odvetništva niso bili podani tudi drugi pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči,« poudarjajo na državnem odvetništvu.

 V teh 15 primerih je državno odvetništvo tako vložilo pravna sredstva (tožbe pred upravnim sodiščem) za izpodbijanje odločb o dodelitvi brezplačne pravne pomoči Snežiču. V večini primerov je bilo pri tem uspešno, saj so sodišča ugodila tožbam državnega odvetništva in naložila organom brezplačne pravne pomoči, da vnovič podrobneje preverijo in utemeljijo, ali prosilec dejansko izpolnjuje pogoje za to pomoč.

Postopki še niso dokončno zaključeni, zato v teh primerih Snežiču brezplačna pravna pomoč (še) ni bila odobrena in iz proračuna (še) niso bila izplačana nobena sredstva.

Na ministrstvu pripravljajo spremembe

Zakon o brezplačni pravni pomoči je bil sprejet v letu 2001 in zadnjič noveliran v letu 2015.

»V času od zadnje spremembe do danes se je pokazalo nekaj vrzeli v delovanju sistema brezplačne pravne pomoči, ki so potrebne dopolnitev, da bi bil sistem dodeljevanja brezplačne pravne pomoči v prihodnje bolj učinkovit in pravičnejši. Hkrati pa bi rezultiral tudi v racionalnejši porabi proračunskih sredstev ter pospešitvi postopka preverjanja materialnega položaja prosilcev, ki je po zakonu eden od pogojev za dodelitev pravice do brezplačne pravne pomoči,« poudarjajo na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič.

Na ministrstvu se z vprašanjem potrebnih sistemskih sprememb ureditve brezplačne pravne pomoči ukvarja posebna delovna skupina. Eden od ciljev njenih predlogov naj bi bila tudi zamejitev trenda naraščanja proračunskih izdatkov iz naslova brezplačne pravne pomoči.

Po zadnje odstopnih podatkih je šlo za brezplačno pravno pomoč v letu 2023 več kot 8,7 milijona evrov. 

Podatkov o konkretnih prejemnikih brezplačne pravne pomoči na ministrstvu nimajo, pač pa z njimi razpolagajo posamezna sodišča.

Mediji so na široko pisali tudi o tem, da je finačna uprava v letu 2023 zasegla prestižni avtomobil maserati, s katerim se je prevažal Snežič, uradno pa je njegov lastnik bosanski državljan Dario Ivanković. Snežič napoveduje, da bodo odškodnino za ta odvzem, ki ga lastnik avtomobila dojema kot najem, plačali slovenski davkoplačevalci.

»Doslej se je nateklo 200.000 evrov. Tožba proti Sloveniji je v BiH na ta račun že vložena.«