Medtem ko je minuli teden vlada sprejemala novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, očiščeno ideologije, predsednik vlade Robert Golob pa je na posvetu diplomacije na Brdu pri Kranju ugotavljal, kako se je trdo delo v iztekajočem se letu obrestovalo, mednarodni ugled Slovenije pa še okrepil, so iz vrst veleposlanikov prišle informacije o nezadovoljstvu, ki jo je prinesla plačna reforma. In kaj razburja veleposlanike? Nezadovoljstvo so prinesle spremembe plačne reforme.

Ministrstvo za zunanje zadeve uvaja novo delovno mesto za diplomate, ki bo po plači primerljivo z mestom veleposlanika. Kot so zapisali na ministrstvu s tem odpravljajo krivico: »saj je podobno delovno mesto za uradnike v drugih organih iste stopnje naziva že obstajalo, za diplomate pa ne.«

Izhodiščni plačni razred novega delovnega mesta z nazivom višji diplomat prvega kariernega razreda bo 34, končni pa 44 plačni razred. Med tem ko je veleposlanik razvrščen v 35. plačni razred, končni razred pa je 45. Gre za plačne razrede po izvedeni plačni reformi.

To je tako, komentira eden naših sogovornikov iz veleposlaniških mest, kot bi si v vojski nekdo izmislil čin nadpolkovnika in ga dal nad čin generala.

Novo delovno mesto bo povsem razvrednotilo položaj veleposlanika

Ob tako majhni plačni razliki in zaradi plačnih napredovanj se z uvedbo novega delovnega mesta tako lahko zgodi, da bo višji diplomat prvega kariernega razreda po plači celo višje od veleposlanika, je slišati iz veleposlaniških krogov. Ocenjujejo, da je to povsem nesprejemljivo iz več razlogov.

Veleposlanik je namreč najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo. Postopek imenovanja veleposlanika, ki ga na to delovno mesto imenuje vlada, je zahteven, medtem ko bo novo delovno mesto rezervirano za uradnike, ki jih bo imenoval aktualni minister. Odgovornosti zaposlenih na zunanjem ministrstvu prav tako ne bodo tako velike, kot so odgovornosti veleposlanikov, ki predstavljajo našo državo v tujini in so hkrati tako politično kot javno izpostavljene osebe.

Po podatkih ministrstva za zunanje zadeve ima Slovenija trenutno 78 veleposlanic oziroma veleposlanikov.

In med tem ko iz veleposlaniških krogov prihajajo opozorila, da bo novo delovno mesto povsem razvrednotilo njihov položaj, na ministrstvu te očitke zavračajo:

Gre za diplomatski naziv pooblaščenega ministra. Na tem delovnem mestu bi se opravljale najzahtevnejše naloge s področja zunanjih in evropskih zadev, vodenje organizacijskih enot oziroma najzahtevnejših projektnih skupin, enot itd., zunanjega ministrstva.

In vztrajajo, da nova sistemizacija novega delovnega mesta ne bo vplivala na razmerja med diplomati, ki so razporejeni na delovno mesto veleposlanik.

Se novo delovno mesto ustanavlja za izbrance?

Ob uvedbah novega delovnega mesta, sploh tam, kjer je toliko pomislekov stroke, se vedno zastavi vprašanje, za koga je to mesto rezervirano.

Politika je z imenovanji vedno nagrajevala svoje, komentira eden naših sogovornikov, nekdanji veleposlanik - tako je bilo na primer tudi v času, ko je ministrstvo obvladovala SDS pod Anžetom Logarjem in tako je tudi zdaj, ko obvladuje ministrstvo SD in Tanja Fajon. Skozi plačno reformo pa so očitno našli način, kako to sporno prakso iz preteklosti legalizirati.

Koga od uradnikov bodo z novo sistematizacijo delovnih mest nagradili in za koliko bo to povečalo maso plač ministrstva, še ni jasno, trdijo pri Fajonovi.

Pomembno vprašanje pa je, ali sploh obstajajo objektivna in transparentna merila, ki jasno določajo, kdo bo to delovno mesto zasedel, ali pa gre za novi način nagrajevanja političnih izbrancev ministrice.

‍

Je novi sistem sploh zakonit?

Ministrico smo vprašali, ali je bila v času pogajanj o plačni reformi s temi spremembami, ki jih je reforma prinesla, seznanjena in, ali jih je podprla oziroma ali se z njimi strinja. »Noben veleposlanik se mi ni pritožil,« trdi Fajonova, ki naj bi se o tem pozanimala danes. Ocenjuje pa, da gre le za nekaj nezadovoljnih posameznikov.

»Ne želim komentirati, ker se bomo o tem še pogovarjali. To je razprava, ki za zdaj poteka še znotraj ministrstva, pa pravi Nataša Prah, izkušena veleposlanica in trenutno vodja diplomatskega protokola na zunanjem ministrstvu. «

Več sogovornikov iz diplomatskih vrst potrjuje informacije o slabi volji zaradi tarifnega dela nove kolektivne pogodbe za državno upravo. Presenečenje, da je bilo uvedeno novo delovno mesto, je bilo zanje precejšnje. S tem torej predhodno niso bili seznanjeni, pa tudi informacije o tem, kdo je bil pravzaprav pobudnik njegove uvedbe nimajo. Ob tem poudarjajo, da zaposlenim na ministrstvu, ki zaradi zahtevnih pogojev ne morejo postati veleposlaniki in se v državni upravi počasi premikajo po plačni lestvici navzgor, seveda privoščijo višje plače.

Vendar pa mora v plačnem sistemu hierarhija obstajati. Uvedba novega delovnega mesta je po njihovem degradacija veleposlaniškega naziva in motnja v sistemu. Ob tem se sprašujejo, ali je novi sistem sploh zakonit.

‍