Predsednik vlade Robert Golob je minuli teden v ozkem krogu opravil pogovor o možnosti predčasnih volitev do poletja ali do jeseni, trdi več virov. Neuradna informacija drži?

»Ne komentiramo,« so odgovorili iz kabineta predsednika vlade.

Prebilič diha za ovratnik

Zadnja anketa Mediane za Pop TV v marcu je med drugim izmerila, da je med najbolj priljubljenimi politiki na četrtem mestu te lestvice evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki resno razmišlja o ustanovitvi svoje stranke, s katero bi nastopil na državnozborskih volitvah. Prvak Gibanja Svobode pa je tudi tokrat ostal na zadnjem, 20-tem mestu lestvice.

Ankete so med drugim doslej izmerile tudi, da bi Prebilič s svojo stranko Golobu odpeljal vsaj 20 odstotkov volivk in volivcev, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2022 volili za Gibanje Svoboda. Podpora njegovi stranki se še pred ustanovitvijo giblje med osmimi in desetimi odstotki anketiranih ter je torej višja od podpore obstoječim strankam kot so SD, Levici in NSi. Podpora Demokratom Anžeta Logarja pa je pri dobrih 12 odstotkih, kar je enako podpori Gibanju Svoboda. 

Vstop Prebiliča na domače politično prizorišče očitno pričakuje tudi javnost. Skoraj tretjina vprašanih je namreč v anketi Mediane za Delo odgovorila, da pričakuje novo stranko na levi sredini.

[[povezana]]

Ti anketni rezultati so gotovo lahko razlog za premierjevo skrb, ki jo lahko krepi še pričakovana odločitev protikorupcijske komisije glede suma o Golobovi kršitvi zakona o integriteti; komisija bo odločitev po napovedih sprejela do rednih državnozborskih volitev. Hkrati pa je predsednik vlade tudi v predkazenskem postopku zaradi očitkov nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar.

Vladimir Prebilič je za komercialno televizijo pred dobrim tednom že povedal, da se nagiba k ustanovitvi svoje stranke ter da je več možnosti za to, da jo bo ustanovil, kot da je ne bo. Je bolje podporo na volišču izmeriti čim prej in ne čez leto, ko bodo politični tekmeci na to dobro pripravljeni, hkrati pa se bo morda izkazalo, da zastavljene reforme ne bodo prinesle napovedanih rezultatov? Kdaj je najboljši čas za predčasne volitve?

Poleg tega levosredinski del politične scene skrbijo informacije, da je tokratna raziskava Slovensko javno mnenje, ki jo bodo predstavili v kratkem, pokazala, da se javno mnenje obrača proti desni. Ob strahu pred novo politično konkurenco se zato krepi tudi strah pred SDS, ki v javnomenjskih anketah močno vodi.

Izogibanje odgovorom

Ker je bilo že pred dvema tednoma slišati, da je Golob v krogu svoje stranke napovedal, da bomo volivke in volivci v primeru ustanovitve politične stranke Vladimirja Prebiliča šli na predčasne volitve, smo Gibanje Svoboda takrat vprašali, ali bi v primeru javnomnenjskih anket, ki bi jim zaradi pričakovanih novih akterjev na političnem prizorišču kazale slabo, opravili razpravo o opciji predčasnih volitev.

Konkretnemu odgovoru so se v Golobovi stranki izognili.

»Kar zadeva prihod novih političnih akterjev, vsaka demokratična družba omogoča nastanek in razvoj različnih političnih pobud. Gibanje Svoboda ostaja osredotočeno na izvajanje svojega programa, izpolnjevanje danih obljub in uresničevanje reform, ki smo jih zastavili. Glede vprašanj o morebitnih predčasnih volitvah smo že večkrat poudarili, da se ukvarjamo z delom, ki ga moramo dokončati, in bomo nadaljevali s svojim poslanstvom v skladu s pričakovanji državljank in državljanov,« so nam odgovorili iz stranke.  

»Glede javnomnenjskih raziskav pa verjamemo, da so edina prava meritev volitve, kjer državljanke in državljani neposredno izrazijo svojo podporo. Ne ukvarjamo se z interpretacijami anket,« so dodali.

Levica, referendum ter njegove posledice

Novo poglavje k razmislekom o predčasnih volitvah odpira tudi zahteva koalicijske stranke Levica za nujni sklic skupne seje parlamentarnih odborov za obrambo in za zunanjo politiko, na kateri bi opravili razpravo o povečevanju izdatkov za vojsko in oboroževanje.

V Levici menijo, da bi morali o teh odločitvah državljani odločati na posvetovalnem referendumu. Pravijo, da brezglavo povečevanje izdatkov za orožje ne prinaša varnosti, temveč več napetosti in konfliktov. Ankete sicer kažejo, da so državljani nenaklonjeni povečanju izdatkov za oboroževanje. 

V Levici se glede posledic takšnega referenduma na morebitni razpad koalicije in vpliva na predčasne volitve niso konkretno izrekli. Kot poudarjajo, želijo s pobudo odpreti javno razpravo in pustiti možnost, da do preverjanje javnega mnenja pride po juniju. 

Prav junija bo namreč v Haagu potekal naslednji vrh Nata. Na njem se pričakujejo pomembne odločitve, vključno z dvigom obrambnih izdatkov za članice zavezništva na vsaj tri odstotke BDP.